Po besedah predstavnice Greenpeacea v Sloveniji Katje Huš poročilo prinaša resnične podatke, zato nas lahko skrbi. Ta skrb nas mora po njenem hkrati "pognati v hitre in nujne spremembe, saj bodo najpomembnejša prav naslednja leta".
Po njenih besedah vemo, kaj je treba narediti, prav tako imamo za to na voljo vso znanje in tehnologije. Pretekle slovenske vlade so po njenih besedah v preteklosti na tem področju leporečile ali celo postavljale termoelektrarne in subvencionirale uničevanje podnebja, zato mora nova vlada Marjana Šarca s škodljivimi politikami preteklih let prekiniti.
Po njenih besedah predvsem "ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne in premišljene spremembe". "Z našim denarjem se ne sme več hraniti umazane energije, v naslednjih letih moramo zmanjšati število avtov na cestah in olajšati uporabo vlakov. Stavbe, v katerih bivamo in delamo, moramo narediti manj potratne, ljudem moramo omogočiti, da skupaj postavljajo sončne elektrarne in vetrnice, vlada pa se mora skupaj z delavci začeti pripravljati na predčasno zapiranje TEŠ. Na nič manj ne smemo pristati," pravi. Ob tem še dodaja, da imamo še čas za reševanje podnebne krize, nimamo pa več časa za izgovore.
Pri Greenpeaceu so objavo poročila v luči dejstva, da poziva k zelo nujnim ukrepom, sicer pospremili tudi z izjavo, da poročilo predstavlja "znanstveni ekvivalent brci v rit".
V Društvo za sonaraven razvoj Focus pravijo, da poročilo IPCC predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja. Prepričani so, da se mora slovenska vlada na poročilo ustrezno odzvati in že v torek na zasedanju okoljskih ministrov EU zagovarjati in podpreti dvig podnebnih ciljev EU. Evropska komisija pa mora zagotoviti, da bo dolgoročna strategija EU o podnebnih spremembah, ki bo predstavljena novembra, odražala nujnost ukrepanja.
Prepričani so, da rešitve za drastično omejitev spuščanja ogljikovega dioksida v ozračje poznamo. Med drugim je potreben izjemen premik v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območjih in industrije. "Cilj je izvedljiv, vendar le, če bodo vlade ukrepale takoj. Če želimo ostati pod 1,5 stopinj Celzija, se morajo države zavezati, da bodo svoje podnebne cilje zaostrile do leta 2020," opozarjajo.
Med drugim je treba po njihovem okrepiti ukrepe, za katere vemo, da delujejo. "To pomeni prehod k 100-odstotno obnovljivim virom energije, s pospešenim opuščanjem vse umazane energije, začenši s premogom, povečanje vlaganj v ukrepe za energetske prihranke, čistejšo proizvodnjo in potrošnjo, takojšnjo opustitev vseh investicij v fosilne vire ter varovanje in obnovo naravnih ekosistemov, kot so gozdovi," pravi.
Med drugim bodo potrebne tudi "korenite spremembe življenjskih slogov, vključno s spremembami prehranjevalnih navad in uporabo bolj trajnostnih načinov mobilnosti". "Rešiti se moramo odvisnosti od rasti BDP ter narediti premik k novim ekonomskim politikam, ki zagotavljajo blaginjo za vse, znotraj planetnih meja. Koristi, ki jih ti ukrepi prinašajo, bodo zagotovo večje od stroškov," so zapisali.
Delegati 195 držav, ki sodelujejo v Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. V njem opozarjajo pred drastičnimi posledicami, če ta cilj ne bo dosežen.
Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.
Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov.
