Oktobra lani so predstavniki nizozemskega pristanišča Havenbedrijf Rotterdam oblikovali pobudo za ustanovitev projekta, pri katerem bi se povezala pristanišča, ki ležijo v neposredni bližini mestnih jeder. Pristanišča bi reševala težave s hrupom.
Sodelujejo pristanišča iz Kanade, Avstralije in EU
Pobudi se je pridružilo 11 pristanišč, poleg Luke Koper še pristanišča v Amsterdamu, Hamburgu, švedskih mestih Stockholm in Göteborg, finskem mestu Turku, irskem Corku, španski Valencii, kanadskem Vancouvru, avstralskem Newcastlu in pristanišče Copenhagen Malmö Port. Pogodbo o sodelovanju so podpisali junija letos.
Projekt so imenovali Neptunes, kar pomeni Noise exploration program to understand noise emitted by seagoing ships. Pristanišča namreč pestijo podobne težave: zakonodaja v EU in drugod ne ureja ladijskega hrupa, v svetu pa ni enotnih meril in enotnega pristopa pri reševanju takšnih težav. Poleg tega pristaniške uprave ne morejo izbrati, katera ladja lahko pripluje v pristanišče.
Za manj hrupne ladje nižje pristaniške pristojbine
Med glavnimi cilji projekta so prenos znanja, tehnologije in dobrih praks. Sodelujoči bodo oblikovali postopke merjenja ladijskega hrupa in pripravili lestvico, po kateri bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške prostojbine. Pripravili bodo poročilo o obsegu in vzrokih zvočnega onesnaževanja z ladij in mu dodali poročilo o že izvedenih ukrepih in izkušnjah. Pripravili bodo tudi pregled predpisov in politik, povezanih z ladijskim hrupom. Izdelali bodo vodnik najboljših praks za zmanjšanje hrupa ladij. Rezultate projekta bodo predstavili javnosti in zakonodajalcem.
Eden od ciljev projekta je tudi oblikovanje oziroma spreminjanje zakonodaje, povezane s hrupom ladij. Spremembo oziroma uvedbo zakonodaje ni ena sama država ali eno pristanišče, rešitev je v povezovanju, so zapisali v Luki Koper v prijavi na razpis okoljskih nagrad Financ in Eko sklada.
Hrup povzroča poslovno škodo
Članstvo v projektu Neptunes stane 30 tisoč evrov na leto, kar pa je zanemarljivo v primerjavi z želenimi koristmi, so zapisali v Luki Koper. Preseganje hrupa lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, pristanišče lahko med drugim udarijo denarne kazni zaradi neskladnosti z zakonodajo ali pa ima manjše prihodke zaradi omejevanja delovnega časa.
V koprskem pristanišču tudi ugotavljajo, da daje vse več njihovih strank poudarek na varovanje okolja, to pričakujejo tudi od svojih poslovnih partnerjev. »Trajnostni razvoj dviga vrednost naši osnovni dejavnosti,« ugotavljajo.
Nevarne nizke frekvence
V Luki Koper redno merijo hrup, rezultate pa objavljajo na portalu zivetispristaniscem.si. Zakonodaja ne obravnava hrupa, ki ga povzročajo nizke frekvence, ljudje pa ga zaznamo kot vibracije. V Luki Koper so med drugim ugotavljali, katere ladje so glede takšnega hrupa najbolj problematične.
Lani so v Luki Koper sprejeli okoljsko strategijo do leta 2030 in v njej opredelili »največje izzive in priložnosti Luke Koper kot zelenega pristanišča«. Eden največjih okoljskih izzivov je hrup, ki se širi proti staremu mestnemu jedru, zaradi gneče v pristanišču pa privezujejo ladje na razpoložljiva mesta tudi bližje mestnemu jedru. Zmanjšanje hrupa bo tudi ugodno vplivalo na delovne razmere zaposlenih in varnost pri delu.
»Razvoj pristanišča in vse večji pretovor nam nalagata še večjo skrb za okolje in prostor, pri tem pa vzpostavljamo ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki in ekonomskimi zahtevami,« so med drugim zapisali v Luki Koper v prijavi na razpis okoljskih nagrad v kategoriji mednarodno okoljsko parnerstvo.
