Zamisel za oblikovanje projekta z imenom CEPLAFIB so najprej predstavili vodilnemu podjetju pri reciklaži odpadne plastike v Sloveniji grosupeljskemu Omaplastu in enemu vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških prikolic in avtodomov novomeški Adrii Mobilu. V obeh podjetjih so sodelovanje potrdili: Omaplast kot predelovalec odpadne plastične embalaže v reciklirane granulate, Adria Mobil pa kot končni uporabnik novih kompozitov, so pojasnili v prijavi na razpis za okoljske nagrade Financ.
Del proizvodnje v vsaki sodelujoči državi
Potem so iskali partnerja za pripravo ojačitve surovine iz regeneriranih celuloznih vlaken odpadnega papirja in kartona. Našli so srednje veliko finsko podjetje Ecopulp, kjer izdelujejo izdelke iz predelanega odpadnega papirja za embalažo za elektronske, farmacevtske in pohištvene izdelke. Ecopulp bo tudi končni uporabnik trdnih embalažnih izdelkov, ki bodo rezultat projekta.
Izdelki bodo narejeni s tehnologijo termoformiranja, ki jo obvladujejo v španskem tehnološkem centru AITIIP. Center bo rezultate projekta tudi prenašal na druga področja uporabe. Projektu se je pridružil še poljski nacionalni inštitut za gradbeništvo ITB, ki bo nove materiale prenašal v gradbeništvo.
Demonstrativna proizvodna linija za predelavo novih kompozitnih materialov iz recikliranih surovin bo začela delovati leta 2021 v Španiji, prototipne izdelke za notranjo opremo avtodomov bodo izdelali v Sloveniji, demonstracijske izdelke za gradbeništvo na Poljskem, industrijsko embalažo pa na Finskem.
Pozitivni finančni učinki
Kakšne poslovne učinke pričakujejo sodelujoči v projektu?
● V Omaplastu bodo z vključitvijo nizkocenovnih vlaknastih polnil znižali proizvodne stroške za izdelavo materialov in tako zagotovili cenejše, a po kakovosti primerljive materiale. Ti bodo uporabni v aplikacijah z višjo dodano vrednostjo, predelali pa bodo lahko večje količine odpadkov.
● V Adrii Mobilu se bodo proizvodni stroški sicer zvišali za do štiri evre na tono, a bodo stroške nakupa recikliranih kompozitov znižali za 30 evrov na tono.
● V Ecopulpu bodo dobili nov tržni sortiment, reciklirana vlakna kot polnilo v polimernih kompozitih po tržni ceni 70 evrov za tono. Stroške nakupa primarnih surovin bodo znižali za sedem evrov na tono, stroški proizvodnje za pripravo vlaken pa se bodo zaradi aditivov zvišali za dva evra na tono.
Veliki okoljski učinki
S projektom nameravajo izboljšati zmogljivost recikliranja odpadne plastike za 40 odstotkov, z 20 tisoč ton na 28 tisoč ton na leto. Obnovo starega papirja bodo izboljšali za četrtino, z 0,45 na 0,56 tone na serijo. Do leta 2024 bodo prihranili 184 tisoč kubičnih metrov razpoložljivega prostora na odlagališčih odpadkov.
Z osem tisoč tonami dodatno predelanega plastičnega odpada na leto bodo prihranili 30.400 sodov surove nafte na leto. Ker z reciklažo porabijo do polovice manj energije v primerjavi s tradicionalno proizvodnjo polimerov, bodo s projektom do leta 2024 prihranili 272 tisoč gigadžulov energije, dodatno pa še 5,44 milijona gigadžulov s prenosom tehnologije na druga proizvodna podjetja.
Poleg tega bo ob koncu leta 2024 mogoče prihraniti 5.200 ton izpustov toplogrednih plinov na leto. S predelavo tone povsem recikliranih vlaken bodo ustvarili za 38 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida kot v proizvodnji vlaken iz naravnih lesenih virov. Poleg tega recikliranje plastike pripomore k znižanju onesnaženosti zraka in vodnih zajetij.
Pridobili so tudi evropska sredstva
Projekt je ocenjen na 1,8 milijona evrov. Na razpisu programa LIFE so pridobili 1,1 milijona evrov evropskih sredstev, preostalo bodo zagotovili partnerji. Partnerski sporazum je sklenjen do leta 2024, nekatere dejavnosti pa bodo opravljali tudi pozneje.
