Družba ELES mora za nemoteno delovanja elektroenergetskega sistema zagotavljati sistemske storitve. To ji nalagajo pravila Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, so zapisali v družbi ELES, ki je skrbnica elektroenergetskega sistema Slovenije, sistemske storitve pa zakupi pri slovenskih družbah za proizvodnjo električne energije.
ELES zakupi moči za posamezno sistemsko storitev in za potencialno izravnalno električno energijo. Sredstva za zakup moči pridobiva iz prihodkov od uporabe prenosnega omrežja, zakup energije pa gre v breme bilančnih skupin. Strošek zakupa moči je največji letni strošek družbe ELES, v zadnjih letih se giblje med 41 in 43 milijonov evrov na leto.
Začetek poskusnega obratovanja TEŠ 6 junija 2014 in pridobitev uporabnega dovoljenja za črpalno hidroelektrarno Avče januarja 2015 bi lahko pomenila za ELES velike težave pri zakupu dodatnih kapacitet za tako imenovano terciarno rezervo.
Blok 6 namreč za 205 megavatov presega 50 odstotkov moči NEK oziroma 348 megvatov, ČHE Avče pa pomeni 185 megavatov moči v črpalnem režimu.
ELES bi moral na podlagi določil ENTSO-E zato zagotoviti dodatnih 205 megavatov pozitivne in 185 megavatov negativne terciarne rezerve. Zaradi določil Energetskega zakona bi ju lahko zakupil samo v Sloveniji.
Po cenah, ki so veljale v letu 2015, bi to pomenilo letno dodatnih 18,5 milijona evrov oziroma 19 odstotkov povečanje tarif za uporabo prenosnega omrežja.
»V družbi ELES smo se problematike zavedali, nanjo ves čas opozarjali pristojne na vladi, resornem ministrstvu in Agenciji za energijo,« pravijo v operaterju prenosnega sistema.
Najlažje bi bilo, da Svet Agencije za energijo odobri povečanje tarif, vendar so v družbi ELES ocenili, da obstajajo še druge potencialne rešitve: »V letu 2013 smo začeli s pridobivanjem dodatnih kapacitet s čim manjšim vplivom na višino tarif za uporabo prenosnega omrežja, kar bi neposredno vplivalo na končne cene električne energije pri slovenskih porabnikih.«
Ker je združenje ENTSO-E zadolžilo ELES za izravnavanje odstopanj bloka, ki ga sestavljajo Slovenija, Hrvaška in BiH, so iskali rešitve v okviru bloka: »Januarju 2014 smo podpisali tristranski sporazum med sistemskimi operaterji Slovenije, Hrvaške in BiH, ELES, HOPS in NOS BiH, o skupnem zagotavljanju terciarne rezerve po pravilih ENTSO-E.«
A ne samo to: »Dodatno smo sklenili dogovor z italijanskim sistemskim operaterjem TERNO o razpoložljivosti 250 megavatov moči za terciarno rezervo. Po tem dogovoru je rezervacija kapacitete brezplačna, plača se samo električna energija. S tem dodatno varujemo morebitno občasno neizvajanje določil blokovskega sporazuma.«
Rezultate podpisanih sporazumov občutijo od vključno leta 2015 dalje, čeprav širši javnosti niso znani: »V obdobju od 2015 do 2018 smo prihranili za več kot 40 milijonov evrov stroškov, ki bi nastali zaradi potreb dodatnega zakupa in bi jih v končni fazi plačali slovenski porabniki električne energije.«
Septembra in oktobra letos so izvedli zakup sistemskih storitev za leto 2019. »Odločili smo se, da bomo skušali stroške zakupa moči za sistemske storitve še dodatno znižati. V to nas silijo dejavniki, ki vplivajo na naše finančno poslovanje: omrežnina za prenosno omrežje se od leta 2014 zmanjšuje in je leta 2018 za 27 odstotkov nižja kot leta 2014, upoštevajoč prihodek na preneseno megavatno uro električne energije za potrebe v državi.«
Poleg tega bo oktobrska vzpostavitev nemško-avstrijske električne meje dodatno znižala prihodke od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete. Ocenjujejo, da bo znižanje znašalo med 10 in 15 milijonov evrov na leto.
»Za leto 2019 in tudi v prihodnje smo izkoristili vse možnosti, ki nam jih nudijo podpisana sporazuma in nova evropska uredba o omrežnih kodah. Rezultat je takšen: stroški so za 20,7 milijona evrov na leto nižji, kot bi bili, če bi ELES sam zagotavljal vse sistemske storitve, oziroma so stroški za 9,7 milijona evrov nižji glede na leto 2018. Če ne bo prišlo do kolapsa pri prihodkih od čezmejnih prenosnih kapacitet, bo ta prihranek omogočal ohranjanje tarif za uporabo prenosnega omrežja vsaj še naslednja tri leta,« ugotavljajo v družbi ELES.
Vendar pa so nove cene električne energije za sistemske storitve bistveno višje, kot so bile dosedanje. ELES uporablja za izravnalno platformo slovensko borzo BSP, kjer so se cene letos povečale za več kot 55 odstotkov.
Višje cene bodo vplivale na stroške izravnave slovenskih bilančnih skupin. Kakšni bodo dejanski stroški izravnave, bo odvisno predvsem od kakovosti napovedi dobav in porabe bilančnih skupin.
Daleč največji slovenski bilančni skupini na slovenskem trgu sta HSE in GEN-I. Družbe skupin HSE in GEN nudijo 95 odstotkov moči za vse sistemske storitve. "Zato ocenjujemo, da bosta bilančni skupini HSE in GEN-I še posebej skrbni pri izdelavi tako imenovanih dnevnih voznih redov," so še sporočili iz družbe ELES.
