Na letošnji razpis okoljskih nagrad Eko sklada in časnika Finance smo dobili 21 prijav, od tega pet v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo, tri v kategoriji okolju prijazno podjetje, preostale pa v kategoriji okolju prijazen izdelek, storitev ali postopek. Žirija je v vsaki kategoriji izbrala finaliste, med njimi pa zmagovalca kategorije.
V kategoriji okolju prijazno podjetje je bil finalist družinsko podjetje Blaj. Podjetje za proizvodnjo vijakov je bilo del pilotskega programa javne agencije SPIRIT, v okviru katerega so se zavezali k trajnostni strategiji podjetja. Skrbijo za naravno okolje in spodbujajo trajnostni razvoj izdelkov in storitev ter za izvajanje aktivnosti v vsej verigi: učinkovito rabo naravnih virov, učinkovito logistiko, optimizacijo embalaže in odpadkov.
Zmagovalec kategorije so Ljubljanske mlekarne, kjer je učinkovito ravnanje z okoljem ena od najpomembnejših dolgoročnih strateških usmeritev podjetja. V zadnjih letih so v varovanje okolja vložili več kot dva milijona evrov. Z naložbami so izboljšali okoljski odtis, optimizirali poslovne procese, jih dodatno avtomatizirali in izboljšali energetsko učinkovitost, okoljska politika podjetja pa je sestavni del integriranega sistema vodenja.
Med finalisti v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo je Steklarna Rogaška, kjer so v surovino spremenili kislino, ki je bila dotlej odpadek. Kislina nastane iz absorpcije kislih hlapov kislinske polirnice. V Nemčiji so zanjo našli so kupca, zato imajo poleg pozitivnega okoljskega učinka tudi finančne koristi. Rogaški steklarji se pa se zdaj pogovarjajo za prodajo kisline v Nemčijo tudi z irsko sestrsko družbo, kjer ustvarjajo isto kislino.
Drugi finalist je celjski Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS, kjer so s partnerji iz štirih držav zagnali projekt za predelavo odpadne plastične embalaže in časopisnega papirja v reciklirane kompozitne materiale. Uporabili jih bodo za proizvodnjo izdelkov v embalažnem, avtomobilskem in gradbenem sektorju. Sodelujeta tudi grosupeljski Omaplast kot predelovalec odpadne plastične embalaže v reciklirane granulate in Adria Mobil kot končni uporabnik novih kompozitov.
Zmagovalka kategorije pa je Luka Koper, ki je skupaj s pristanišči z več celin ustanovila projekt Neptunes, v okviru katerega iščejo rešitve za zmanjšanje ladijskega hrupa. Pogodbo so podpisali junija, sodelujoči pa bodo oblikovali postopke merjenja ladijskega hrupa in pripravili lestvico, po kateri bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Izdelali bodo tudi vodnik najboljših praks za zmanjšanje hrupa ladij.
V kategoriji okolju prijazen izdelek, storitev ali postopek je finalistov več. Kot ponudnik storitve se je uvrstilo podjetje Tax-Fin-Lex s projektom EcoLex Life. Platformo sestavljajo štiri orodja: podatkovna zbirka predpisov na področju varstva okolja; EcoClipping, ki združuje informacije iz uradnega lista, predpise v pripravi, novice STA in druga gradiva; vodnik po okoljski zakonodaji in orodje za oceno tveganj za nastanek okoljske škode.
Kot okolju prijazen postopek je bila med finaliste izbrana predelava odpadne embalaže iz farmacije. Razvili so jo v idrijskem podjetju Vi nova. Osredotočili so se na skupino odpadkov, ki so sestavljeni iz aluminija in različnih plastik. Takšni materiali nastajajo v farmacevtski in živilski industriji, glavni izziv pri predelavi blistrov pa je bil razvoj postopka za ločitev sestavljenega materiala na aluminij in plastiko. Prvo pošiljko aluminija so pred kratkim predali tujemu kupcu.
Tretji finalist, okolju prijazen izdelek, je stol Nico Less, ki so ga razvili v ljubljanskem podjetju Donar in zanj že prejeli več mednarodnih priznanj. Izdelek vsebuje 60 odstotkov recikliranega materiala, vanj je vgrajenih med 45 ali 50, lahko pa tudi več 20-gramskih plastenk PET. Stol ne vsebuje nobenih lepil, dodatnih veziv ali ojačitev. Plasti so povezali samo s temperaturo in pritiskom. S tisoč stoli Nico Less zmanjšajo količino odpadne plastike za tisoč kilogramov in zmanjšajo izpuste ogljikovega dioksida.
Zmagovalca kategorije sta dva. Prvi je Iskra, kjer so razvili inovativen sistem, s katerim brez kemikalij in samo s fizičnim odstranjevanjem mikroorganizmov, delcev in motnosti zagotavljajo pitno vodo iz vsakega sladkega ali slanega vodnega vira. Sistem je uporaben pri naravnih nesrečah, v izrednih razmerah in vojaških operacijah, za oddaljene skupnosti brez virov pitne vode pa tudi v industriji.
Drugi zmagovalec pa je hibridna toplotna črpalka Krono multi S podjetja Kronoterm. Toplotna črpalka je v celoti razvita v Sloveniji, njena proizvodnja je do okolja prijazna. Zunanja enota omogoča priklop geovrtine ali zemeljskega kolektorja, zato je možno pametno preklapljanje med različnimi toplotnimi viri. Ohišje notranje enote je modularno, izolacija je dvojna, blaženje kompresorja pa trojno, zato je naprava zelo tiha.
