O poteku in koristnosti projekta smo izmenjevali izkušnje predstavniki 11 organizacij (univerze, gospodarska združenja, svetovalna podjetja, nevladne organizacije...) iz sedmih sodelujočih držav (iz Slovenije Društvo Jasa in TECES). Ugotovili smo, da bi bilo izpopolnjevanje merjenja in spremljanja učinkov pametne specializacije lahko še učinkovitejše, primerjave na evropski ravni pa izvajamo s posebnim e-orodjem (zemljevid kompetenc), ki smo ga razvili v projektu.
O slovenski praksi je spregovorila tudi Ana Cvetko iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: »V proces priprave slovenske strategije pametne specializacije (S4) je bilo v Sloveniji vključenih več kot 1.500 zainteresiranih institucij in posameznikov. Pripravljeni so bili dve empirični analizi in dve strokovni poročili. V okviru tako imenovanega procesa podjetniškega odkrivanja smo izvedli številne delavnice, posvetovanja in konference; objavili smo celo odprt poziv za nadaljnjo opredelitev in osredotočenje perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri S4. Prejeli smo kar 170 pobud od 400 deležnikov s povprečno 10 deležniki na pobudo.«
Udeleženci razprave so se strinjali: Slovenija je v uresničevanju strategije pametnih specializacij med najučinkovitejšimi v Evropi (pametni specializaciji v Sloveniji je zagotovljenih 375 milijonov evrov). To je gotovo sad domišljene strategije in tesnega sodelovanja z vsemi ministrstvi. Verjamemo, da se bo potrdilo tudi pri naslednjem srečanju sodelujočih ter zainteresiranih podjetnikov, strokovnjakov in državnih uradnikov na študijskem obisku avstrijske Štajerske (Gradec in okolica) od 27. do 29. marca 2019.
