V enem od ljubljanskih blokov so naročili izračun energetskih in denarnih koristi različnih ukrepov energetske sanacije objekta. Blok je priključen na daljinsko ogrevanje Energetike Ljubljana, stavbno pohištvo je skoraj v celoti obnovljeno, podstrešje in strop kleti sta izolirana, termostatski ventili so nameščeni. Objekt je zgrajen iz materialov, ki razmeroma dobro zadržujejo toploto in omogočajo prehod vodne pare.
Izračun so pripravili v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije. Nam so ga poslali kot primer, ki kaže, kakšne ukrepe lahko še sprejmejo v takšni stavbi. Izračuna prihrankov ne povzemamo, pač pa naštevamo nekaj možnih ukrepov.
● Izoliranje fasade prinese razmeroma majhne prihranke in zahteva dolgo povračilno dobo naložbe.
● Vgradnja kontroliranega prezračevanja v stanovanjskih enotah pomeni, denimo, da vračajo lokalni izmenjevalci 80 odstotkov toplote.
● Omejitev prenosa toplote prek toplotnih mostov je smiselna na objektih, kjer nekateri elementi štrlijo iz fasade, na primer balkoni ali zamiki sten.
● Termografija olajša odločanje o morebitnih posegih pri energetski sanaciji objekta.
● Priključno moč naprave za dobavo toplote je smiselno zmanjšati po opravljeni izolaciji ali vgradnji kontroliranega prezračevanja.
● Ob namestitvi termostatskih ventilov na večini grelnih teles je smiselna vgradnja črpalk za zvezno regulacijo.
● Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je nujno, če imajo grelna telesa, ki so oddaljena od toplotne postaje, za več kot pet stopinj nižjo temperaturo kot grelna telesa v bližini toplotne postaje. Z ukrepom se temperature grelnih teles skoraj izenačijo.
● Optimiziranje časa obratovanja zahteva sledenje količine porabljene energije za ogrevanje ob različnih zunanjih pogojih pri različnih nastavitvah regulacije.
● Nastavitev termostatskih ventilov lahko prihrani od pet do 15 odstotkov energije za pokrivanje toplotnih izgub objekta.