V svetu se vse bolj kopičijo jedrski odpadki, ki bodo še tisoče let radioaktivni, predvsem v obliki izrabljenega goriva nukleark. Kot je v nedavnem poročilu še opozorila mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace, so razmere na področju shranjevanja jedrskih odpadkov dobile razsežnosti globalne krize.
Trenutno je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP po svetu razpršenega skupaj za 250.000 ton visoko radioaktivnega izrabljenega jedrskega goriva.
Strokovnjaki so opravili analizo objektov za njegovo hrambo v sedmih državah z jedrskimi elektrarnami, med katerimi sicer ni Slovenije. Med drugim so ugotovili, da so številna skladišča že skoraj do konca zapolnjena.
V vseh opazovanih državah - ZDA, Franciji, Japonski, Belgiji, Veliki Britaniji, Švedski in Finski - se poleg tega soočajo z drugimi težavami, ki jih še niso v celoti rešile, navaja Greenpeace v poročilu. Med temi omenja nevarnost požarov, uhajanje radioaktivnih plinov, onesnaževanje okolja in naraščajoče stroške.
"Več kot 65 let po začetku uporabe jedrske energije v civilne namene niti ena sama država ne more trditi, da ima pravo rešitev za ureditev problema najnevarnejših radioaktivnih odpadkov," je ob tem dejala koordinatorka poročila, jedrska strokovnjakinja pri Greenpeaceu Shaun Burnie.
Kot je opozorila, se je med drugim izkazalo, da ima zakopavanje izrabljenega jedrskega goriva globoko v zemljo, sicer ena od doslej vodilnih opcij rešitve problema dolgotrajnega shranjevanja, "velike pomanjkljivosti".
Večino izrabljenega jedrskega goriva sicer hranijo v hladilnih bazenih poleg reaktorjev, ki pa nimajo dodatne "sekundarne" zaščite in so zato ranljive, ko gre za zagotavljanje nenehnega hlajenja. Nekatere so celo brez nadomestnega vira energije, navaja poročilo.
Kot opozarja, je taljenje sredice v japonski jedrski elektrarni Fukušima po potresu in cunamiju leta 2011 jasno pokazalo, da nevarnost takšnih hladilnih bazenov ni zgolj hipotetična.
Poročilo izpostavlja razmere v ZDA, kjer imajo tudi največ jedrskih elektrarn - kar okoli 100, in Franciji (58 elektrarn).
"V Franciji nimajo kredibilne rešitve za dolgoročno varno hrambo izrabljenega jedrskega goriva," navaja poročilo. Francoski nadzorni organi so izrazili zaskrbljenost glede zmogljivosti hladilnih bazenov v obratu za predelavo jedrskega goriva v La Haguu. Upravitelj obrata je sicer zagotovil, da do leta 2030 ni nevarnosti za prekoračitev kapacitet v bazenih tega obrata.
V ZDA so za rešitev problematike potrošili že milijarde dolarjev, a rešitve še vedno ni. Že desetletja gradijo podzemno skladišče Yucca Mountain, a administracija prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame je financiranje leta 2010 ukinila.
Medtem je kar okoli 70 odstotkov izrabljenega jedrskega goriva v ZDA v ranljivih hladilnih bazenih, pogosto v količinah, ki za večkrat presegajo prvotne načrte, še opozarja poročilo Greenpeacea.
Precejšen problem predstavljajo tudi jedrski odpadki, ki nastajajo pri kopanju uranove rude. Teh naj bi bilo po svetu skupaj več kot dve milijardi ton, dodaja okoljevarstvena organizacija.
V edini slovenski jedrski elektrarni, Nuklearni elektrarni Krško (Nek), skrbijo za izrabljeno jedrsko gorivo. Ta čas se pripravljajo na gradnjo skladišča za suho hrambo, s čimer bodo po dogovoru meddržavne komisije iz leta 2015 vse visokoradioaktivne odpadke iz Neka v Sloveniji hranili do konca njenega delovanja leta 2043. Prve tovrstne odpadke naj bi vanj iz zdajšnjega vodno hlajenega bazena prenesli leta 2021.