Grški holding Mytilineos bo dobavil Energetiki Ljubljana dve 57-megavatni plinsko-parni turbini. Takšen dogovor so sklenili v torek.
Nadaljuje se postopek zamenjave dveh od treh blokov v sistemu ljubljanskega daljinskega ogrevanja. Stara premogovna bloka sta bila zgrajena leta 1967 in sta pri koncu življenjske dobe. Konec oktobra 2017 so v Energetiki Ljubljana objavili javni razpis za pridobitev ponudb za dobavo glavne tehnološke opreme za gradnjo plinsko-parne enote in pri tem uporabili postopek konkurenčnega dialoga.
V finalu Grki in Siemens
Marca 2018 se je na razpis odzvalo devet kandidatov, v nadaljnji postopek pa sta se uvrstila grški holding Mytilineos in konzorcij, ki ga sestavljata Siemens Österreich in Siemens Slovenija. Siemens je oddal prvo komercialno ponudbo za glavno tehnološko opremo v višini 194,3 milijona evrov brez DDV, Mytilineos pa v višini 133,9 milijona evrov, prav tako brez DDV.
Pogajanja so začeli prejšnji teden, končali pa so jih včeraj s sklenitvijo dogovora z Grki. Dogovorili so se za ceno 123 milijonov evrov, pogodba pa vključuje klavzulo, po kateri lahko v Energetiki Ljubljana naknadno zahtevajo nekatere tehnične spremembe. Končna cena se lahko zaradi takšnih sprememb zniža za do pet milijonov evrov, na do 118 milijonov evrov.
Sekanci ostanejo, prihaja plinovod
S plinsko-parno enoto bodo leta 2022 nadomestili dva premogovna bloka v enoti Energetike TE-TOL in zmanjšali porabo premoga za 70 odstotkov. Tretji premogovni blok bo še obratoval tako kot doslej. Leta 2008 so ga namreč predelali in omogočili sokurjenje premoga in lesnih sekancev. Energetika Ljubljana je največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji. Vsako leto porabi 1,1 milijona gigadžulov lesnih sekancev oziroma dobrih sto tisoč ton.
Za uporabo plina v TE-TOL bo družba Plinovodi postavila 15,2 kilometra dolg prenosni plinovod od Vodic do Energetikine enote TE-TOL. Naložba sodi med največje letošnje investicije v Plinovodih, konec gradnje načrtujejo sredi leta 2020.
Bodo položnice za ogrevanje višje?
V Energetiki Ljubljana so že pred časom preverili več tehnologij, s katerimi bi zamenjali premogovna bloka. Odločili so se za plinsko tehnologijo, tudi zaradi okoljskih učinkov. Izpusti ogljikovega dioksida na enoto proizvoda so za polovico manjši kot pri premogu, precej manj je izpustov dušikovih oksidov, zelo malo pa je izpustov žveplovih oksidov in prahu, so utemeljili izbiro.
Bo zaradi zamenjave ogrevanje v Ljubljani dražje, smo pred časom vprašali Hermana Janeža, direktorja razvojnega sektorja Energetike Ljubljana. Odgovoril je: »Potrudili se bomo, da bo imela nova naložba čim manjši vpliv na ceno toplote.« Sredstva zanjo so zato pridobili tudi iz podporne sheme.
