Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.

(intervju) Vodik, upanje za obnovljive vire energije

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
energetika   dodaj
elektrika   dodaj
raziskovalna...   dodaj
Akademija Finance   dodaj
Marko Kovač dodaj
 
Čas branja: 3 min
28.02.2019  23:00
Z Markom Kovačem z Instituta Jožef Stefan smo govorili o možnostih in izzivih za uporabo vodikovih tehnologij.
(intervju) Vodik, upanje za obnovljive vire energije
Marko Kovač z električnim vozilom v nastajanju. Kovač je doktor fizike, v prostem času se veliko ukvarja z e-kolesi.

Obveščaj me o novih člankih:  
energetika   dodaj
elektrika   dodaj
raziskovalna dejavnost   dodaj
Akademija Finance   dodaj
Marko Kovač dodaj

Marko Kovač je raziskovalec na Centru za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožefa Stefana. Ukvarja se z numeričnimi modeli za napovedovanje trendov porabe energije. Na konferenci Dnevi energetikov, ki bo 16. in 17. aprila v Portorožu, bo govoril o nizkoogljičnih tehnologijah v industriji. Kakšen pa je njegov pogled na možnosti uporabe vodika?

Zadnja leta se veliko govori o uporabi vodika za gospodarske namene. Kakšen je vaš pogled?

Do uporabe vodika sem nekoliko skeptičen. Nekateri se malce posmehujejo, ker stalno omenjam Hindenburga, a to je morebiti znamenje, kaj gre lahko narobe. Zavedam pa se, da je stanje tehnologije in predvsem varnosti precej drugačno kot pred 80 leti. O tem govorijo tudi druge industrijske panoge.

V vodikov zagovor je treba omeniti, da mineva 50 let, odkar so največji vodikovi motorji pognali Apollo 11 proti Luni. Hkrati je ena od najbolj pomembnih pozitivnih lastnosti vodika ta, da se s kisikom spaja v vodo, ki večinoma ni posebej problematična.

Če želimo vodik uporabljati, ga je treba shraniti. Pri tem pa so težave, mar ne?

Vodik ima nekaj zanimivih lastnosti. Je najmanjši atom in molekula (H2), zato v tekočem stanju, ki je blizu absolutne ničle, počasi prehaja skozi ostale materiale. Na srečo v plinastem stanju ni tako izmuzljiv, a za učinkovito shranjevanje zahteva precej visoke tlake, do 700 barov, kar je precej več kot običajna plinska inštalacija, to pa zahteva nekoliko previdnosti.

Drug način hranjenja pa je, da se vodik veže z nekaterimi spojinami, na primer s kovinami v metal-hidride. Ob uporabi se vodik seveda sprošča. Pri tem je pomembno, da ima kovinski del čim večjo površino v omejeni prostornini, zato so običajno v obliki kovinskih mrež ali mehurčkov, kar pa je spet tehnološki problem.

Kako pravzaprav pridobimo vodik?

Trenutno vodik izdelujejo iz fosilnih goriv, kar ni najbolj uporabno, če si želimo omejiti njihovo uporabo. Vodik pa bomo lahko pridobivali tudi iz biogoriv, na primer metana, biodizla in drugih.

Drug način pridobivanja pa je elektroliza vode. Z zadostno količino energije vodo razbijemo na vodik in kisik. Slaba lastnost je, da za reakcijo potrebujemo kar veliko energije, izkoristek procesa je od 55- do 70-odstoten. Potem pa je potrebno vodik stisniti na ustrezen tlak, ki je kar 700 barov, kar še dodatno poslabšuje izkoristek predelave.

Kako draga je proizvodnja vodika?

Za proizvodnjo vodika uporabljamo dve tehnologiji: alkalno elektrolizo ALK in elektrolizo s protonsko izmenjalno membrano PEM. Slednja je trenutno nekoliko dražja, predvideva pa se, da se bosta na dolgi rok ceni izenačili.

Ameriški Nacionalni laboratorij za obnovljive vire NREL navaja cene od pet do šest dolarjev za kilogram vodika (H2). Izdelava vodika zahteva približno polovico stroškov, večino ostalih stroškov za kompresijo in transport pa pobere kompresija, kar dodatno znižuje izkoristek.

Preračun na enoto energije pove, da je proizvodna cena vodika med 0,13 in 0,15 evra za kilovatno uro. V NREL pričakujejo, da se bo strošek pridobivanja zmanjševal.

Kaj pa, če imamo za proizvodnjo vodika na voljo poceni elektriko?

Težava je razpoložljivost takšne elektrike. Da bo pridobivanje vodika smiselno, je vodik potrebno izdelovati z elektriko iz obnovljivih virov: sonce, veter, tudi voda. Ti viri so praviloma manj pogosto dosegljivi. Sončna energija je na razpolago okoli 1.100 ur na leto, kar dviga ceno oziroma zmanjšuje zmožnost za njen padec.

V Mednarodni energetski agenciji za obnovljive vire IRENA so nekoliko bolj optimistični. Predvidevajo, da se bo cena v približno desetih letih spustila na 0,05 evra za kilovatno uro. Predvidevanja so zelo odvisna od scenarijev, ki govorijo o vplivu elektrike iz obnovljivih virov na cene. Če bodo cene takšne elektrike nizke ali celo negativne, se bo izdelava vodika hitreje splačala.

Lahko primerjate hrambo energije z vodikom in v baterijah?

Za primerjavo lahko navedem cene baterij, ki so podobno upanje za obnovljive vire. Grosistične cene za baterije dosegajo okoli 325 evrov za kilovatno uro z možnostjo nadaljnjega spuščanja do sto evrov za kilovatno uro. Ob upoštevanju od dva do pet tisoč ciklov se cene znižajo na 0,065 evra za kilovatno uro. Največja težava baterij je njihova teža oziroma gostota energije. Iz vsakega kilograma vodika (H2) se lahko nadejamo 33,3 kilovatne ure energije, pri baterijah pa je izkoristek več stokrat manjši.

Kakšna je vaša napoved? So vodikove tehnologije rešitev za večjo uporabo obnovljivih virov?

Ena glavnih pomanjkljivosti obnovljivih virov je njihova spremenljivost. Univerzalni shranjevalnik energije bi lahko odpravil takšne težave in naredil obnovljive vire bolj privlačne. Tehnologija Power2Gas, katere pomembne del je tudi elektroliza vodika, je razmeroma obetavna, saj večino tehnoloških problemov obvladujemo, vsaj pri manjšem obsegu. Seveda je oziroma bo to težava na ravni planeta, kjer so količine gromozanske, možnosti za napake pa na žalost tudi.

Vodik pa je mogoče uporabiti za sintezo metana. Uporabljamo ga v industriji, transportu in drugod. Hkrati je na voljo že uveljavljena plinska infrastruktura. In, kot rečeno, vodikove tehnologije se hitro razvijajo.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...