Termična obdelava komunalnih odpadkov se lahko izvaja, če je energetsko učinkovita, je zapisano v Osnutku programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov.
Iz odpadkov je treba pred termično obdelavo izločiti frakcije, primerne za ponovno uporabo in recikliranje, predvsem odpadne kovine in odpadno steklo. Tako so v Zvezi ekoloških gibanj ZEG zapisali v javni pobudi za možnost sežiga odpadkov v TEŠ kot delno nadomestilo premogu.
Termično obdelavo komunalnih odpadkov bi lahko izvajali predvsem v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote, ki uporabljajo trdno gorivo, pripravljeno iz gorljivih frakcij, izločenih pri mehansko-biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Ocenjena največja razpoložljiva vrednost povprečne letne toplotne moči, pridobljene s termično obdelavo komunalnih odpadkov, je po enem od scenarijev za leto 2020 ocenjena skupaj z blatom iz komunalnih čistilnih naprav na približno 62 megavatov. Ocena izhaja iz osnutka programa ravnanja z odpadki.
»Če prištejemo ostanke odpadne embalaže in embalaže po sortiranju v sortirnicah embalažnih družb in drugih sortirnicah ter odpadke iz industrije in obrti, ki ni embalaža, vendar je energetsko bogata, bi lahko ocenili skupno toplotno moč trdnih goriv na približno 150 megavatov,« nadaljujejo v pobudi ZEG.
Velike količine energetsko bogatih trdnih goriv iz odpadkov izvažajo, kar pomeni, da izvažamo energijo ter plačujemo stroške prevzema in logistike.
Povprečna kurilna vrednost trdnega goriva iz odpadkov (RDF), ki jo predstavlja lahka frakcija mešanih komunalnih odpadkov, je med 15 in 17 megadžulov na kilogram. Kurilna vrednost tako imenovanega konfekcioniranega trdnega goriva SRF, pridobljenega iz ostankov odpadne embalaže in embalaže, je v povprečju med 20 in 22 megadžulov na kilogram.
To pomeni, da imajo vsa trdna goriva iz odpadkov večjo kurilno vrednost, kot je kurilna vrednost lignita premogovnika Velenje, zatrjuje podpisnik pobude in predsednik ZEG Karel Lipič.
V Sloveniji je po grobi oceni na voljo okoli 60 tisoč ton trdnega goriva RDF iz mešanih komunalnih odpadkov povprečne kurilne vrednosti med 15 in 17 megadžulov na kilogram in približno sto tisoč ton trdnega goriva iz ostankov odpadne embalaže in embalaže ter odpadkov iz industrije in obrti.
»Zato je smiselno in gospodarsko utemeljeno, da v Sloveniji poiščemo rešitev termične oziroma energetske izrabe odpadkov bodisi v obliki sežiga ali sosežiga,« ugotavlja Lipič.
»Ker imamo termoenergetske objekte, ki bi lahko z določeno rekonstrukcijo imeli možnost sosežiga trdnega goriva iz odpadkov RDF in SRF, v ZEG podpiramo stališče MOP za uvedbo sosežiga trdnega goriva iz odpadkov v enem od obstoječih termoenergetskih objektov ali sežiga v novi napravi.«
Sosežig odpadkov izvajajo v Vipapu v Krškem (odpadni papir) in Salonitu iz Anhovega.
»Pred morebitno odločitvijo za uporabo sosežiga goriva RDF oziroma SRF v termoenergetskih objektih je treba dobro proučiti vplive na okolje, zdravje in zagotoviti sledljivost uporabljenega goriva,« nadaljujejo v pobudi ZEG in dodajajo, da bodo o rešitvah v termoenergetskih objektih govorili na posvetu 11. in 12. aprila v Moravskih Toplicah.
