Na Dnevih energetikov: švedske izkušnje za dvig energetske učinkovitosti v podjetjih Na Dnevih energetikov: švedske izkušnje za dvig energetske učinkovitosti v podjetjih Med govorniki na letošnji konferenci Dnevi energetikov bo tudi švedska (in evropska) strokovnjakinja za energetsko učinkovitost Anette Persson iz Švedske agencije za energijo.
Okoljevarstveniki: vlada naj s kampanjo spodbuja postavitev fotovoltaik Okoljevarstveniki: vlada naj s kampanjo spodbuja postavitev fotovoltaik Organizaciji Focus in Greenpeace pozivata vlado, da spremembe uredbe o samooskrbi z električno energijo podpre z nacionalno kampanjo, ki bo spodbudila razcvet projektov energetske skupnosti.
V Mariboru zagnali desetmilijonski projekt V Mariboru zagnali desetmilijonski projekt V mestni občini Maribor so letos začeli z energetsko sanacijo 24 javnih stavb. Vrednost projekta je okoli deset milijonov evrov.
Holding Slovenske elektrarne dobil novo vodstvo Holding Slovenske elektrarne dobil novo vodstvo Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na redni seji za novega generalnega direktorja družbe soglasno imenoval Stojana Nikolića, za poslovnega direktorja pa Viktorja Vračarja.
Ministrstvo sprašuje občine, če katera hoče sežigalnico Ministrstvo sprašuje občine, če katera hoče sežigalnico Kandidata za okoljskega ministra Simona Zajca so zaslišali poslanci odbora za infrastrukturo. Povzemamo nekatere Zajčeve misli.

(intervju) Brez zgorevanja ogljikovodikov in jedrske tehnike še dolgo ne bo šlo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
Pavel Omahen dodaj
ELES dodaj
TEŠ 6 dodaj
Nuklearna... dodaj
 
Čas branja: 7 min
13.03.2019  23:00
Električna energija je za razviti svet nenadomestljiva strateška dobrina, saj zanjo ni nadomestila in o njej ne moremo govoriti kot o običajnem tržnem blagu, pravi Pavel Omahen iz družbe ELES.
(intervju) Brez zgorevanja ogljikovodikov in jedrske tehnike še dolgo ne bo šlo
Možnost razpada elektroenergetskega sistema Evrope se zaradi vse večjega obsega zelo nihajoče proizvodnje iz OVE na veter in sonce vse bolj povečuje. Pavel Omahen, ELES

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
Pavel Omahen dodaj
ELES dodaj
TEŠ 6 dodaj
Nuklearna elektrarna... dodaj

»Elektrika ima dve dokaj neprijetni tehnični lastnosti: v vsakem trenutku je mora biti na voljo natančno toliko, kolikor je potrebujemo, in drugo, ni je mogoče ekonomsko rentabilno in tehnično stabilno prenašati na večje razdalje,« pravi Pavel Omahen, koordinator direktorja družbe za delovanje prenosnega sistema v družbi ELES.

»Glede na to, da je v večjih količinah tudi skladiščiti ni mogoče, je zanesljiva nemotena dobava električne energije porabnikom zelo zahtevna in kompleksna naloga, ki jo je mogoče izpolniti v velikih sistemih z velikimi notranjimi rezervami. Porabniki, ki proizvodnje električne energije nimajo v bližini in so odvisni od njene dobave prek zelo dolgih omrežij, ne morejo računati na prav veliko zanesljivost dobave,« pravi Omahen.

Blok TEŠ 6 naj bi po prvotnih načrtih obratoval do leta 2054. Kaj lahko povzroči, da ga bo treba zapreti že prej? Razpoložljiva količina lignita, odločitve EU, predrag uvoz premoga, cena ogljikovih izpustov?

Za zanesljivo preskrbo Slovenije z električno energijo bi bilo predčasno zaprtje bloka TEŠ 6, ki je kljub naštetim težavam pomemben domač energetski vir, resna strateška preskušnja. Na kaj takšnega najbrž komaj čaka globalni kapital, ki ga je izgradnja TEŠ 6 v Sloveniji, določeni za večno kolonialno odvisnost, ves čas izjemno motila.

Slovenija po mojem mnenju ne bi smela privoliti na zunanji diktat EU o zaprtju, dokler obstajajo dovolj tehtni argumenti za njegovo obratovanje. Ogljikovi izpusti in izkop premoga bodo res najbrž čedalje dražji, ampak tudi to ne bi smelo ogroziti prednosti obratovanja za slovenske porabnike.

Po mojem mnenju je bolj kot zaloga premoga problematičen izkop zadostnih letnih količin, saj rudniku pred zaprtjem, logično, usiha njegov kadrovski potencial. Uvoz premoga v večjih količinah za potrebe TEŠ 6 pa po mojem mnenju zaradi več razlogov ni vzdržna opcija.

Kaj nas po vašem mnenju ovira, da ne sprejmemo dolgoročne strategije proizvodnje električne energije? Je to kakovostna zdajšnja oskrba z električno energijo?

Trenutna preskrba z električno energijo v Sloveniji je res izjemno dobra, saj imamo dobro mešanico proizvodnje iz vode, premoga in atomov, pa tudi zdajšnji letni uvoz za 15 do 20 odstotkov potreb je zaradi trenutno nizke uvozne cene ugoden.

Vendar nas lahko dobre razmere preveč uspavajo, zavedati se moramo, da bosta dva stebra proizvodnje, NEK in TEŠ, prej ali slej odmrla. Za njuno nadomestitev pa bodo ob dodatno stalni rasti potreb vsekakor potrebne pogumne pravočasne odločitve. A tudi če se pogumne odločitve sprejmejo, njihovo sprejetje dandanes ni jamstvo, da bodo uresničene.

Večja uvozna odvisnost ne more zagotavljati nemotene preskrbe z elektriko skozi vse leto, ker se bodo pojavljale težave v stalni razpoložljivosti uvoznih zmogljivosti in prepustnosti sosednjih prenosnih omrežij.

Nemci bodo večino premogovnih elektrarn zaprli že okoli leta 2030. Je treba za vsak slučaj razmišljati, da bo treba TEŠ zapreti že približno takrat?

Če so se za to odločili Nemci, se na prihodnje razmere pri preskrbi z elektriko prav gotovo pripravljajo že zdaj. Brez atomov in premoga lahko za zdaj računajo le še na plin, ki ga sami nimajo. Ampak kot mi je znano, že zdaj povečujejo vlaganja v svojo plinsko infrastrukturo, poleg Severnega toka 1 gradijo še Severni tok 2.

Tudi prek svojih pristanišč Hamburg in Bremen bodo najbrž lahko uvažali plin iz drugih delov sveta, ker se najbrž ne bodo povsem prepustili odvisnosti od dobav plina iz Rusije. Hkrati so Nemci tudi poskrbeli, da se ni zgradil plinovod Južni tok, ker kdo bi pa potem kupoval njihove drage presežke elektrike iz obnovljivih virov sonca in vetra, če bi imeli vsi tako poceni dobave plina kot oni.

Če bi Slovenija slepo sledila nemškim načrtom, ki so pač predvsem nemški, bi storila največjo hlapčevsko neumnost. Slovenija se mora optimalno opredeliti in odločiti glede na lastne možnosti.

In kakšne možnosti imamo za nadomeščanje TEŠ?

Obnovljivih vodnih virov, ki imajo edini od vseh OVE nekaj akumulacije, nikakor nimamo dovolj, še posebej ob vse večjih po moje umetno in od zunanjega kapitala generiranih nasprotovanjih za njihovo izgradnjo.

Za vse OVE brez akumulacije, kot so elektrarne na veter in sonce, je treba za obdobja, ko iz njih ne dobimo praktično nič, zgraditi skoraj enako velike zmogljivosti za proizvodnjo iz klasičnih enot na premog, atome in plin. Po mojem mnenju ima Slovenija brez proizvodnje elektrike iz premoga najboljše možnosti za prehod na proizvodnjo iz atomov, ker tovrstno tehnologijo že ima in jo zelo dobro obvladuje.

Naslednja možnost je za zdaj samo še plin, a pri dobavah plina tako iz Rusije kot tudi iz Afrike smo na koncu zdajšnjih plinovodov, kar avtomatično pomeni najvišjo ceno. Tudi na hranilnike plina in na njegovo alternativno dobavo prek morja bi bilo treba misliti, kar pa zahteva drage in dolgotrajne naložbe.

Kako hitro se je treba odločiti o dolgoročni oskrbi z električno energijo?

Ko bomo nekega mrzlega zimskega meseca prvič pristali v redukcijah dobave električne energije, bomo že vsaj deset let prepozni za urgentno reševanje nastalih težav. Takšne težave smo v Sloveniji denimo imeli pred davnim časom, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v »Titovi« Jugoslaviji. A takrat so bile odločitve že sprejete, TEŠ 4 je bil že skoraj dograjen, začela sta se graditi še TEŠ 5 in tudi NEK.

V začetku osemdesetih let smo tako imeli že praktično vso proizvodnjo elektrike na zdajšnji ravni, zgradila pa se je tudi večina zdajšnjega prenosnega omrežja. Takrat je šlo zelo hitro, ker sprejetim nujnim odločitvam nihče več ni upal ugovarjati in zunanji globalni kapital s svojimi interesi prav tako ni imel večjega vpliva.

Kako naj pri sprejemanju takšne odločitve upoštevamo hitre tehnološke spremembe? Pri tem mislim na spremembe na mikroravni kot tudi na makroravni, ki lahko temeljito spremenijo razmere, na primer razvoj malih jedrskih elektrarn, vlaganja v tehnologijo za zajemanje ogljika in drugo.

Razvoja novih tehnologij za proizvodnjo elektrike ne spremljam podrobneje, ker to pač ni področje mojega strokovnega delovanja. Presenetljivih hitrih tehnoloških rešitev ne pričakujem in tudi še nisem zasledil, da bi bile kakšne povsem nove male jedrske elektrarne že nared.

Potreb po skladiščenju ogljika dolgoročno ne bomo imeli, ker bo našega premoga kmalu zmanjkalo, uvažati pa ga v večjih količinah po mojem mnenju ne bi imelo smisla. Pri tem obstaja tudi možnost, da je problem izpustov ogljikovega dioksida umetno napihnjen, ker gre pri trgovanju z izpusti za ogromne denarje in strateške interese.

EU in Nemčija stavita na plin. Lahko nanj računamo tudi mi? V kolikšni meri? Kakšne zmogljivosti bi potrebovali?

Okvirno sem na to odgovoril že prej. Na plin očitno stavi predvsem Nemčija, Francija, na primer, bo še kar dolgo ostala pri svojih poceni atomih. Nisem strokovnjak za vprašanja plinske infrastrukture in z njo povezane cene dobave plina, ki bi morda lahko v Sloveniji konkurirala že vpeljani jedrski opciji. Sam bi, tako na oko, prej dal prednost jedrski opciji, nič pa ni narobe tudi s kakšno plinsko elektrarno, ki je v obratovanju lahko izjemno fleksibilna in se laže prilagaja nihanjem proizvodnje iz OVE.

Kaj bi se zgodilo v Evropi, če bi razpadel elektroenergetski sistem? Kako resna je grožnja razpada v Sloveniji?

Možnost razpada elektroenergetskega sistema Evrope se zaradi vse večjega obsega zelo nihajoče proizvodnje iz OVE na veter in sonce vse bolj povečuje. Ob razpadu kontinentalne interkonekcije Evrope bo razpadel tudi elektroenergetski sistem Slovenije, ki je njen integralni del. Samostojen razpad Slovenije je le malo možen in v vsakem primeru hitro rešljiv, ker bomo takoj dobili možnost vnovične priključitve na močne sosednje sisteme.

Razpad celega sistema Evrope pa bi bil res huda preizkušnja, ker bi bila vsaka država odvisna povsem od uspešnosti vnovičnega vzpostavljanja napajanja iz lastnih virov.

Slovenija tu nima najboljših možnosti, ker nima velikih hidroelektrarn z velikimi akumulacijami, prav tako nimamo večjih plinskih enot, sposobnih samostojnega vnovičnega zagona. Za primere razpadov omrežja imajo važnejši porabniki lastne elektroagregate, ki se ob izpadu zunanjega napajanja avtomatično zaženejo.

V okviru projekta NEDO se pripravlja razširitev območja za otočno obratovanje v Ljubljani. Kako takšno območje pomaga pri delovanja najnujnejših ustanov in podjetij?

V okviru projekta NEDO bodo v Ljubljani vgrajeni baterijski hranilniki električne energije, ki bodo za krajši čas lahko dajali podporo pri električnem napajanju določenih porabnikov ali pomagali pri zagonu drugih proizvodnih enot, ki za to potrebujejo primeren vir električnega napajanja.

Vendar to ne more biti rešitev v večjem obsegu, za to so najprimernejše velike hidro ali plinske enote, ki pa jih v bližini Ljubljane ni. Prav hitro vzpostavljanje vnovičnega napajanja Ljubljane bi bilo ob razpadu interkonekcije Evrope največji izziv za naše operaterje. Brez primernega napajanja prestolnice, iz katere se v kriznih primerih začenjajo logistične akcije aktiviranja vseh potrebnih kriznih služb, bi le težko hitro rešili nastalo situacijo po razpadu.

Kako je treba v odločanje o dolgoročni oskrbi z električno energijo vključiti predvidene spremembe na trgu, kot sta vse večja samooskrba, vse več električnih avtov z baterijami, ki omogočajo pretok energije iz baterije nazaj v omrežje in drugo?

Glede samooskrbe moramo biti natančni, ker tu prihaja pri nas do velikega poenostavljanja in nerazumevanje resnične problematike. Nekdo namreč, ki si na primer na streho postavi sončne panele za proizvodnjo elektrike in to potem priključi na skupno električno omrežje, še niti približno ni samooskrben.

Akumulacijo in regulacijo proizvodnje, ki mora biti v vsakem trenutku enaka potrebam porabnikov, izvaja v Sloveniji na primer popljuvana TEŠ 6 in delno, v režimih dan-noč, tudi naše hidroelektrarne. Pozimi, še posebno v razmerah slabe hidrologije, nas rešujeta pasovna proizvodnja NEK in variabilna proizvodnja TEŠ 6.

Sicer pa je vsaka samostojna akcija porabnikov v smislu samooskrbe, na primer ob podpori baterij, vselej dobrodošla in v pomoč vselej potrebnim sistemskim storitvam vodenja in regulacije elektrosistema. Vendar samo baterije in digitalizacija vodenja omrežij, tako imenovana pametna omrežja, ne morejo pokriti nujnih potreb po fleksibilnih in uravnalnih proizvodnih virih. Ti bodo vedno ostali analogni in žal tudi brez zgorevanja fosilnih ali umetnih ogljikovodikov ter jedrske tehnike še dolgo ne bo šlo.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Odpadki
Odpadki Posneli smo tovornjak, ki je odložil odpadke, kamor jih ne bi smel 1

Lani smo opozorili na več kot 20 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov v ljubljanskem predmestju. Preverili smo, kako jih...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako je bilo ob največjem izpadu elektrike v Berlinu. Opozorilo za vso Evropo 14

V Berlinu je v torek ostalo brez električne energije okoli 32 tisoč gospodinjstev. Nemci ob tem ugotavljajo, kako so pripravljeni na...

OK & EN
Novice
Novice Energetika Ljubljana kupila plinski turbini od Grkov za 123 milijonov 3

Končali so pogajanja o nakupu dveh plinsko-parnih enot, ki bosta nadomestili premogovni enoti pri ogrevanju Ljubljane.

OK & EN
Novice
Novice Kdo je Simon Zajc, kandidat za okoljskega ministra 11

Vodenje ministrstva za okolje in prostor se obeta državnemu sekretarju Simonu Zajcu, ki ga na položaj predlaga SMC. Po mnenju prvaka...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Novšak: Regija potrebuje 1.200-megavatno jedrsko elektrarno 64

»V Sloveniji in na Hrvaškem skupaj primanjkuje električne energije za 1.200-megavatno jedrsko elektrarno,« je zatrdil generalni...

OK & EN
Novice
Novice Šesterica toži EU, ker spodbuja kurjenje lesa, kar povzroča več izpustov kot premog 4

Tožniki iz EU in ZDA dokazujejo, kakšno škodo povzroča Evropi in ZDA direktiva, ki šteje med obnovljive vire tudi lesno biomaso.

OK & EN
Nafta+Plin
Nafta+Plin Arso: Za hidravlično lomljenje na Petišovskem polju potrebna presoja vplivov na okolje 11

Agencija RS za okolje (Arso) je odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo...