Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo, je za STA dejala Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Ostane monitoring, kako hitro in v kakšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebej ob intenzivnih padavinah. Bi pa lahko bil vodni vir ogrožen dlje časa.
Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode Vodooskrba na Obali je trenutno varna in pod nadzorom, so sporočili iz javnega podjetja Rižanski vodovod Koper.
(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov (foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov Na slovenskem delu tekmovanja ClimateLaunchpad so izbrali zmagovalca, ki bosta sodelovala na evropskem finalu za najboljšo zeleno poslovno idejo.
O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bodo po napovedih na današnji redni seji občinskega sveta Občine Šoštanj svetnikom predstavili modelno študijo možnosti energetske izrabe izbranih odpadnih materialov v Tešu. Študijo so vodilni iz Teša prejšnji teden že predstavili vodstvu občine.
Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN Podnebne spremembe ogrožajo demokracijo in človekove pravice, je zapisal posebni poročevalec Združenih narodov Philip Alston.
Komentar

Stroški nemškega energetskega preobrata

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Nemčija   dodaj
Medvladni panel za... dodaj
CDU dodaj
 
Čas branja: 7 min
21.03.2019  23:00  Dopolnjeno: 22.03.2019 06:42

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Nemčija   dodaj
Medvladni panel za... dodaj
CDU dodaj

Energiewende (energetski preobrat) v Nemčiji ima korenine v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko so se začeli prvi protesti proti jedrskim elektrarnam. Protesti so bili posledica gibanja 1968, ko so demonstrirali proti jedrski oborožitvi. Iz gibanja se je pozneje razvila stranka Zelenih. V začetku osemdesetih let so se pojavile zahteve po spremembi energetske politike in po zaprtju jedrskih elektrarn, zlasti po nesreči v Černobilu. Zahteve so začeli imenovati Energiewende.

V osemdesetih letih so postali izpusti ogljikovega dioksida glavna tarča okoljevarstvenikov, ker da so glavni vzrok za spremembo podnebja. Leta 1988 je bil pod okriljem UNO ustanovljen odbor IPCC, ki zbira raziskave in publikacije o podnebnih spremembah in iz njih pripravlja poročila o posledicah podnebnih sprememb zaradi naraščanja vsebnosti ogljikovega dioksida. Izsledke, ki so postali ideologija, je (nekritično) prevzel skoraj ves svet, čeprav se napovedi IPCC pogosto kažejo kot zgrešene. Leta 1992 je bila sklicana prva konferenca o podnebju v Braziliji, sledile so ji konference skoraj vsako leto. V Kjotu so bile leta 1997 sprejete prve, še neobvezne obljube o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2008 in potem nove zaveze na konferenci v Parizu leta 2015. Nemčija je bila ena glavnih promotork te ideologije in bi želela biti pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za zgled drugim državam. Toda rezultati Energiewende so porazni. Nihče, vsaj kar zadeva jedrsko energijo, noče slediti njihovemu »zgledu«. V Nemčiji so bili stroški ogromni, a kljub temu niso bile izpolnjene obljube za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Kot posledica tega razvoja in zavez za zmanjšanje ogljikovega dioksida so v Nemčiji konec osemdesetih let začeli spodbujati obnovljive vire, posebno vetrnice, v manjšem obsegu tedaj še zelo drage fotovoltaične panele. Z veliko večino skoraj vseh strank v parlamentu so leta 1991 sprejeli zakon o »Einspeisevergütung« (garantirani ceni in brezpogojnem prevzemu vse energije iz obnovljivih virov). To je bil začetek velikih finančnih težav. Visoka cena zagotovljenega odjema obnovljive energije za dobo 20 let pomeni visoke stroške, ki so jih seveda naprtili zasebnim uporabnikom. Tako je nastala za levo usmerjeno politiko absurdna situacija, da se denar preliva od revnih slojev, ki plačujejo račune za elektriko, k bogatim slojem, ki vlagajo v obnovljive vire. Da ne bi ogrožali obstoja industrije, so jo teh dodatnih stroškov oprostili. Seveda se je gradnja vetrnic in fotovoltaičnih panelov močno povečala, saj so ljudje vlagali velike vsote v sklade, ki ponujajo za 20 let zagotovljene velike dobičke prek sedmih odstotkov. Zeleni so v začetku mirili ljudi, da to pomeni le majhne stroške, ki jih je treba žrtvovati za okolje. No, zdaj so se ti stroški zvišali na več kot sedemkratno vrednost in bodo v prihodnjih letih še naraščali. Povprečna cena na kilovatno uro za gospodinjstva se je od leta 2000 do danes dvignila z 0,14 na 0,30 evra, torej se je več kot podvojila in je najvišja v Evropi. Delež prisilnega subvencioniranja regenerativnih virov in davkov je pri tem presegel 50 odstotkov te cene. Subvencije za fotovoltaične panele pa so pripeljale tudi do propada v začetku zelo močne nemške industrije na tem področju. Zaradi subvencionirane prodaje sončnih celic doma so zamudili nadaljnji razvoj. Ko so Kitajci razvili do 50-odstotno cenejše produkte, so domače tovarne druga za drugo bankrotirale s katastrofalnimi finančnimi posledicami.

Zeleni in delno tudi socialni demokrati so bili ves čas od osemdesetih let proti jedrskim elektrarnam in so leta 2000, ko so bili v vladi, sprejeli zakon s ciljem, da zaprejo osem nukleark takoj in vse druge do leta 2022. Leta 2009 so v vlado spet prišli krščanski demokrati (CDU/CSU), skupaj z liberalci. Spremenili so politiko in podaljšali termine za obratovanje jedrskih elektrarn. Ko pa se je leta 2011 zgodila Fukušima, se je Merklova po obisku Japonske čez noč odločila, brez dogovora s strankami v vladi, da Nemčija čim prej povsem izstopi iz jedrske energije. Vrnila se je na zahteve socialnih demokratov in Zelenih. Nekaj elektrarn so zaprli takoj in zadnja bo zaprta do leta 2022. Parlament je to leta 2011 z veliko večino glasov skoraj vseh strank odobril, ne da bi upoštevali tehnične in ekonomske težave, ki bodo s tem nastopile. Država si je s tem nakopala tudi dodatne stroške, ker mora energetskim podjetjem povrniti izgubljene investicije za elektrarne, ki ne morejo obratovati do konca življenjskega cikla.

Po kjotskem protokolu se je Nemčija do leta 2009 zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 21 odstotkov. Cilj je sicer izpolnila, vendar predvsem zato, ker je bilo referenčno leto 1990. Šele po tem letu je namreč kot posledica zedinjenja obeh Nemčij večina industrije v Vzhodni Nemčiji propadla in s tem so se seveda močno zmanjšali tudi izpusti ogljikovega dioksida. Tudi v Zahodni Nemčiji sta se kemična industrija in industrija jekla zaradi visokih stroškov energije in strogih okoljevarstvenih pogojev začeli seliti v druge države. Nekdaj močno industrijo jedrskih elektrarn so morali zapreti in industrija klasičnih elektrarn je blizu propada. To so tudi stroški, ki so tudi povezani z Energiewende, vendar niso upoštevani v stroškovnih bilancah.

Nemčija se je nato v EU in po Kjotu zavezala izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 zmanjšati za 40 odstotkov, torej od leta 2009 za nadaljnjih deset odstotkov. Zdaj je že jasno, da bo dosegla le zmanjšanje za 31,7 do 32,5 odstotka, torej daleč od zavez. Glavni razlog je v energetiki, ker morajo zaradi potreb omrežja obratovati stare in tudi na novo grajene elektrarne na premog. Proizvodnja obnovljive energije je večinoma na severu dežele, industrija je koncentrirana na jugu. V omrežju pa ne obstaja dovolj možnosti prenašati obnovljivo energijo s severa na jug in zato na jugu potrebujejo klasične elektrarne. Zaradi nedoseganja ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida so morali že leta 2018 kupiti za dve milijardi evrov ogljičnih certifikatov. Do leta 2030 računajo, da bodo ti certifikati državo stali dodatnih 60 milijard evrov.

Nemčija se je tudi zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 za 55 odstotkov, torej še za nadaljnjih 15 odstotkov, računano glede na leto 1990. Ker pa do leta 2020 ne bodo izpolnili danih obljub, pomeni to zmanjšanje za 23 odstotkov. Drugače računano: v desetih letih, od 2020 do 2030, bi morali izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati za 33 odstotkov, računano glede na leto 2020. Vlada sicer obljublja, da bodo to dosegli, ampak brez dodatnih, nepopularnih, politično kontroverznih in finančno dragih ukrepov je to iluzorno. Politika ljudem ni pripravljena priznati, da to posledično pomeni znižanje standarda in zareze v ugodnosti življenja.

Kljub težavam, povezanim z visokimi stroški, so se lani pojavile zahteve, da čim prej zaprejo vse elektrarne na premog. Po dolgih pogajanjih so sklenili, da naj bi stare elektrarne zaprli takoj in zadnjo elektrarno na premog najpozneje do leta 2038. S tem bodo nastali dodatni stroški okoli 80 milijard evrov (zaprtje rudnikov, preusmeritev delavcev ali upokojitve, investicije za nova delovna mesta v regijah, odpravnina za elektrarne, ki jih bodo zaprli). Pri tem pa niso upoštevani stroški za nadaljnje zvišanje cen elektrike kot posledica prehoda na dražjo proizvodnjo. Odločitev je bila sprejeta, ne da bi imeli realen koncept, kako nadomestiti zaprte elektrarne. Računajo na dodatne obnovljive vire in elektrarne na plin ter upajo na nove tehnologije. Pa še na uvoz osovražene elektrike iz jedrskih elektrarn in elektrarn na premog na Poljskem in Češkem.

Kako veliko denarja so vložili v obnovljive vire, je razvidno iz podatkov za instalirane moči in proizvodnjo električne energije. Leta 2008 je instalirana moč elektrarn v Nemčiji znašala 136 gigavatov. Pri tem je bil delež obnovljivih virov 28-odstoten in delež klasičnih (premog, olje, plin, nuklearke) elektrarn 72-odstoten. Proizvodnja energije je to leto znašala 536 teravatnih ur, od tega 16,5 odstotka iz obnovljivih in 83,5 odstotka iz klasičnih virov. V desetih letih do leta 2018 se je slika precej spremenila. Proizvodnja energije je s 542 teravatnimi urami ostala skoraj nespremenjena, delež iz obnovljivih virov pa se je povečal na 40,8 odstotka, iz klasičnih elektrarn pa se je zmanjšal na 59,2 odstotka. Vsiljeno spremembo v smer obnovljive energije so dosegli s tem, da se je instalirana moč povečala za več kot 50 odstotkov, na 207 gigavatov, z deležem 57 odstotkov iz obnovljivih virov in 43 odstotkov iz klasičnih virov. Moč klasičnih elektrarn se je povečala le malenkostno, za deset gigavatov, moč obnovljivih pa je zrasla s 30 na 118 gigavatov, torej za 88 gigavatov. Nestalnost regenerativnih virov se lepo kaže v tem, da se je povprečno število obratovalnih ur elektrarn v Nemčiji tako rekoč zmanjšalo za polovico, s 3.940 ur v letu 2008 na 2.620 ur v letu 2018. Pri obnovljivih virih se je močno povečal predvsem delež fotovoltaičnih in vetrnih virov, vodni viri in biomasa so ostali skoraj nespremenjeni.

Naslednja težava, ki onemogoča izpolnitev Energiewende, je nemško visokonapetostno omrežje, ki je bilo 50 let grajeno pod predpostavko, da so velike jedrske in premogovne elektrarne čim bližje industrijskim porabnikom. Desetletja je bila srednja prenosna razdalja le okoli 50 kilometrov. Večina vetrnic je na severu Nemčije, kjer so ugodne vetrovne razmere. Za izkoriščanje te vetrne energije na jugu bi zato potrebovali vsaj štiri ali celo pet visokonapetostnih enosmernih prenosov moči, vsak po dva gigavata, s severa na jug. Dolžina teh prenosov je od 500 do 800 kilometrov. Prvi tak prenos naj bi obratoval že letos, zdaj ga načrtujejo najpozneje do leta 2022. Nastajajo večletni zastoji. Ljudje (seveda s podporo Zelenih in NGO, ki so sicer za Energiewende) se upirajo gradnji novih daljnovodov. Zato morajo stalno spreminjati potek tras in večina prenosnih prog bo izvedena s podzemeljskimi kabli, ki pa so do desetkrat dražji kot nadzemni daljnovodi. Izpeljava teh projektov (tudi z v zvezi s tem potrebnimi ojačitvami izmeničnega omrežja) se bo močno zavlekla in stroški, ki so jih na začetku ocenili na 30 milijard evrov, se bodo podvojili.

Seveda celotnih stroškov Energiewende ni mogoče točno izračunati. Obstajajo različne številke. Realistična vrednost neposrednih stroškov do leta 2022 je več kot 600 milijard evrov in do leta 2030 več kot tisoč milijard evrov. To je trikrat več, kot znaša nemški letni proračun, ali okoli 50 tisoč evrov na štiričlansko družino.

Do leta 2050 računajo z dva tisoč milijardami evrov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 80 odstotkov. Seveda so te vrednosti za čas po letu 2030 le grobe ocene, saj se ne ve, ali lahko ciljne vrednosti za zmanjšanje ogljikovega dioksida sploh dosežejo, ne da bi gospodarstvo prišlo v veliko krizo in bi se življenjski standard ljudi močno znižal z možnimi političnimi pretresi. Ali pa bodo mogoče le ugotovili, da ni le ogljikov dioksid tisti, ki vpliva na podnebje.

Dušan Povh je neodvisen svetovalec v elektroenergetiki, doktoriral je na TH Darmstadt v Nemčiji, med drugim je delal na več vodstvenih mestih v Siemensu v Nemčiji, aktiven je tudi v mednarodnem združenju elektroenergetikov CIGRE.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ogljični kuponi kot suho zlato: Belektron je z njimi podeseteril dobiček in podvojil kapital 15

Kaj menite, koliko zaposlenih ima podjetje, ki je lani ustvarilo dobrih 24 milijonov evrov dobička in 737 milijonov evrov prihodkov? Šest.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (foto) Kronotermova toplotna črpalka, ki so jo Nemci uvrstili na prvo mesto v Evropi

V podjetju Kronoterm so predstavili nov model toplotne črpalke, ki je seznamu nemškega urada BAFA zasedla prvo mesto po sezonski...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Kako na Vrhniki predelajo avtomobilsko zračno blazino v nakupovalno torbo 2

V Komunalnem podjetju Vrhnika so lani začeli izdelavo nakupovalnih torb in nahrbtnikov iz blaga za zračne blazine. Torbe so negorljive in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenija je dobila prvo ultra hitro e-polnilnico 31

Münchenska družba Ionity je v Ilirski Bistrici postavila štiri 350-kilovatne polnilnice za električne avte. Projektant in izvajalec je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij 21

Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi zakonodajo, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri 7

Tehnologija vetrnih elektrarn je danes do okolja bistveno bolj prijazna kot pred leti, ko so zasnovali (kasneje neuspešno) vetrno...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Subvencije za e-avte: Eko sklad na eni, avtomobilisti na drugi strani 4

Na Eko skladu so pred dnevi objavili nov poziv za subvencije za električna in priključno-hibridna vozila. Zapletlo pa se je pri pogojih...