Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.
Komentar

Stroški nemškega energetskega preobrata

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Nemčija   dodaj
Medvladni panel za... dodaj
CDU dodaj
 
Čas branja: 7 min
21.03.2019  23:00  Dopolnjeno: 22.03.2019 06:42

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Nemčija   dodaj
Medvladni panel za... dodaj
CDU dodaj

Energiewende (energetski preobrat) v Nemčiji ima korenine v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko so se začeli prvi protesti proti jedrskim elektrarnam. Protesti so bili posledica gibanja 1968, ko so demonstrirali proti jedrski oborožitvi. Iz gibanja se je pozneje razvila stranka Zelenih. V začetku osemdesetih let so se pojavile zahteve po spremembi energetske politike in po zaprtju jedrskih elektrarn, zlasti po nesreči v Černobilu. Zahteve so začeli imenovati Energiewende.

V osemdesetih letih so postali izpusti ogljikovega dioksida glavna tarča okoljevarstvenikov, ker da so glavni vzrok za spremembo podnebja. Leta 1988 je bil pod okriljem UNO ustanovljen odbor IPCC, ki zbira raziskave in publikacije o podnebnih spremembah in iz njih pripravlja poročila o posledicah podnebnih sprememb zaradi naraščanja vsebnosti ogljikovega dioksida. Izsledke, ki so postali ideologija, je (nekritično) prevzel skoraj ves svet, čeprav se napovedi IPCC pogosto kažejo kot zgrešene. Leta 1992 je bila sklicana prva konferenca o podnebju v Braziliji, sledile so ji konference skoraj vsako leto. V Kjotu so bile leta 1997 sprejete prve, še neobvezne obljube o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2008 in potem nove zaveze na konferenci v Parizu leta 2015. Nemčija je bila ena glavnih promotork te ideologije in bi želela biti pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za zgled drugim državam. Toda rezultati Energiewende so porazni. Nihče, vsaj kar zadeva jedrsko energijo, noče slediti njihovemu »zgledu«. V Nemčiji so bili stroški ogromni, a kljub temu niso bile izpolnjene obljube za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Kot posledica tega razvoja in zavez za zmanjšanje ogljikovega dioksida so v Nemčiji konec osemdesetih let začeli spodbujati obnovljive vire, posebno vetrnice, v manjšem obsegu tedaj še zelo drage fotovoltaične panele. Z veliko večino skoraj vseh strank v parlamentu so leta 1991 sprejeli zakon o »Einspeisevergütung« (garantirani ceni in brezpogojnem prevzemu vse energije iz obnovljivih virov). To je bil začetek velikih finančnih težav. Visoka cena zagotovljenega odjema obnovljive energije za dobo 20 let pomeni visoke stroške, ki so jih seveda naprtili zasebnim uporabnikom. Tako je nastala za levo usmerjeno politiko absurdna situacija, da se denar preliva od revnih slojev, ki plačujejo račune za elektriko, k bogatim slojem, ki vlagajo v obnovljive vire. Da ne bi ogrožali obstoja industrije, so jo teh dodatnih stroškov oprostili. Seveda se je gradnja vetrnic in fotovoltaičnih panelov močno povečala, saj so ljudje vlagali velike vsote v sklade, ki ponujajo za 20 let zagotovljene velike dobičke prek sedmih odstotkov. Zeleni so v začetku mirili ljudi, da to pomeni le majhne stroške, ki jih je treba žrtvovati za okolje. No, zdaj so se ti stroški zvišali na več kot sedemkratno vrednost in bodo v prihodnjih letih še naraščali. Povprečna cena na kilovatno uro za gospodinjstva se je od leta 2000 do danes dvignila z 0,14 na 0,30 evra, torej se je več kot podvojila in je najvišja v Evropi. Delež prisilnega subvencioniranja regenerativnih virov in davkov je pri tem presegel 50 odstotkov te cene. Subvencije za fotovoltaične panele pa so pripeljale tudi do propada v začetku zelo močne nemške industrije na tem področju. Zaradi subvencionirane prodaje sončnih celic doma so zamudili nadaljnji razvoj. Ko so Kitajci razvili do 50-odstotno cenejše produkte, so domače tovarne druga za drugo bankrotirale s katastrofalnimi finančnimi posledicami.

Zeleni in delno tudi socialni demokrati so bili ves čas od osemdesetih let proti jedrskim elektrarnam in so leta 2000, ko so bili v vladi, sprejeli zakon s ciljem, da zaprejo osem nukleark takoj in vse druge do leta 2022. Leta 2009 so v vlado spet prišli krščanski demokrati (CDU/CSU), skupaj z liberalci. Spremenili so politiko in podaljšali termine za obratovanje jedrskih elektrarn. Ko pa se je leta 2011 zgodila Fukušima, se je Merklova po obisku Japonske čez noč odločila, brez dogovora s strankami v vladi, da Nemčija čim prej povsem izstopi iz jedrske energije. Vrnila se je na zahteve socialnih demokratov in Zelenih. Nekaj elektrarn so zaprli takoj in zadnja bo zaprta do leta 2022. Parlament je to leta 2011 z veliko večino glasov skoraj vseh strank odobril, ne da bi upoštevali tehnične in ekonomske težave, ki bodo s tem nastopile. Država si je s tem nakopala tudi dodatne stroške, ker mora energetskim podjetjem povrniti izgubljene investicije za elektrarne, ki ne morejo obratovati do konca življenjskega cikla.

Po kjotskem protokolu se je Nemčija do leta 2009 zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 21 odstotkov. Cilj je sicer izpolnila, vendar predvsem zato, ker je bilo referenčno leto 1990. Šele po tem letu je namreč kot posledica zedinjenja obeh Nemčij večina industrije v Vzhodni Nemčiji propadla in s tem so se seveda močno zmanjšali tudi izpusti ogljikovega dioksida. Tudi v Zahodni Nemčiji sta se kemična industrija in industrija jekla zaradi visokih stroškov energije in strogih okoljevarstvenih pogojev začeli seliti v druge države. Nekdaj močno industrijo jedrskih elektrarn so morali zapreti in industrija klasičnih elektrarn je blizu propada. To so tudi stroški, ki so tudi povezani z Energiewende, vendar niso upoštevani v stroškovnih bilancah.

Nemčija se je nato v EU in po Kjotu zavezala izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 zmanjšati za 40 odstotkov, torej od leta 2009 za nadaljnjih deset odstotkov. Zdaj je že jasno, da bo dosegla le zmanjšanje za 31,7 do 32,5 odstotka, torej daleč od zavez. Glavni razlog je v energetiki, ker morajo zaradi potreb omrežja obratovati stare in tudi na novo grajene elektrarne na premog. Proizvodnja obnovljive energije je večinoma na severu dežele, industrija je koncentrirana na jugu. V omrežju pa ne obstaja dovolj možnosti prenašati obnovljivo energijo s severa na jug in zato na jugu potrebujejo klasične elektrarne. Zaradi nedoseganja ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida so morali že leta 2018 kupiti za dve milijardi evrov ogljičnih certifikatov. Do leta 2030 računajo, da bodo ti certifikati državo stali dodatnih 60 milijard evrov.

Nemčija se je tudi zavezala zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 za 55 odstotkov, torej še za nadaljnjih 15 odstotkov, računano glede na leto 1990. Ker pa do leta 2020 ne bodo izpolnili danih obljub, pomeni to zmanjšanje za 23 odstotkov. Drugače računano: v desetih letih, od 2020 do 2030, bi morali izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati za 33 odstotkov, računano glede na leto 2020. Vlada sicer obljublja, da bodo to dosegli, ampak brez dodatnih, nepopularnih, politično kontroverznih in finančno dragih ukrepov je to iluzorno. Politika ljudem ni pripravljena priznati, da to posledično pomeni znižanje standarda in zareze v ugodnosti življenja.

Kljub težavam, povezanim z visokimi stroški, so se lani pojavile zahteve, da čim prej zaprejo vse elektrarne na premog. Po dolgih pogajanjih so sklenili, da naj bi stare elektrarne zaprli takoj in zadnjo elektrarno na premog najpozneje do leta 2038. S tem bodo nastali dodatni stroški okoli 80 milijard evrov (zaprtje rudnikov, preusmeritev delavcev ali upokojitve, investicije za nova delovna mesta v regijah, odpravnina za elektrarne, ki jih bodo zaprli). Pri tem pa niso upoštevani stroški za nadaljnje zvišanje cen elektrike kot posledica prehoda na dražjo proizvodnjo. Odločitev je bila sprejeta, ne da bi imeli realen koncept, kako nadomestiti zaprte elektrarne. Računajo na dodatne obnovljive vire in elektrarne na plin ter upajo na nove tehnologije. Pa še na uvoz osovražene elektrike iz jedrskih elektrarn in elektrarn na premog na Poljskem in Češkem.

Kako veliko denarja so vložili v obnovljive vire, je razvidno iz podatkov za instalirane moči in proizvodnjo električne energije. Leta 2008 je instalirana moč elektrarn v Nemčiji znašala 136 gigavatov. Pri tem je bil delež obnovljivih virov 28-odstoten in delež klasičnih (premog, olje, plin, nuklearke) elektrarn 72-odstoten. Proizvodnja energije je to leto znašala 536 teravatnih ur, od tega 16,5 odstotka iz obnovljivih in 83,5 odstotka iz klasičnih virov. V desetih letih do leta 2018 se je slika precej spremenila. Proizvodnja energije je s 542 teravatnimi urami ostala skoraj nespremenjena, delež iz obnovljivih virov pa se je povečal na 40,8 odstotka, iz klasičnih elektrarn pa se je zmanjšal na 59,2 odstotka. Vsiljeno spremembo v smer obnovljive energije so dosegli s tem, da se je instalirana moč povečala za več kot 50 odstotkov, na 207 gigavatov, z deležem 57 odstotkov iz obnovljivih virov in 43 odstotkov iz klasičnih virov. Moč klasičnih elektrarn se je povečala le malenkostno, za deset gigavatov, moč obnovljivih pa je zrasla s 30 na 118 gigavatov, torej za 88 gigavatov. Nestalnost regenerativnih virov se lepo kaže v tem, da se je povprečno število obratovalnih ur elektrarn v Nemčiji tako rekoč zmanjšalo za polovico, s 3.940 ur v letu 2008 na 2.620 ur v letu 2018. Pri obnovljivih virih se je močno povečal predvsem delež fotovoltaičnih in vetrnih virov, vodni viri in biomasa so ostali skoraj nespremenjeni.

Naslednja težava, ki onemogoča izpolnitev Energiewende, je nemško visokonapetostno omrežje, ki je bilo 50 let grajeno pod predpostavko, da so velike jedrske in premogovne elektrarne čim bližje industrijskim porabnikom. Desetletja je bila srednja prenosna razdalja le okoli 50 kilometrov. Večina vetrnic je na severu Nemčije, kjer so ugodne vetrovne razmere. Za izkoriščanje te vetrne energije na jugu bi zato potrebovali vsaj štiri ali celo pet visokonapetostnih enosmernih prenosov moči, vsak po dva gigavata, s severa na jug. Dolžina teh prenosov je od 500 do 800 kilometrov. Prvi tak prenos naj bi obratoval že letos, zdaj ga načrtujejo najpozneje do leta 2022. Nastajajo večletni zastoji. Ljudje (seveda s podporo Zelenih in NGO, ki so sicer za Energiewende) se upirajo gradnji novih daljnovodov. Zato morajo stalno spreminjati potek tras in večina prenosnih prog bo izvedena s podzemeljskimi kabli, ki pa so do desetkrat dražji kot nadzemni daljnovodi. Izpeljava teh projektov (tudi z v zvezi s tem potrebnimi ojačitvami izmeničnega omrežja) se bo močno zavlekla in stroški, ki so jih na začetku ocenili na 30 milijard evrov, se bodo podvojili.

Seveda celotnih stroškov Energiewende ni mogoče točno izračunati. Obstajajo različne številke. Realistična vrednost neposrednih stroškov do leta 2022 je več kot 600 milijard evrov in do leta 2030 več kot tisoč milijard evrov. To je trikrat več, kot znaša nemški letni proračun, ali okoli 50 tisoč evrov na štiričlansko družino.

Do leta 2050 računajo z dva tisoč milijardami evrov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 80 odstotkov. Seveda so te vrednosti za čas po letu 2030 le grobe ocene, saj se ne ve, ali lahko ciljne vrednosti za zmanjšanje ogljikovega dioksida sploh dosežejo, ne da bi gospodarstvo prišlo v veliko krizo in bi se življenjski standard ljudi močno znižal z možnimi političnimi pretresi. Ali pa bodo mogoče le ugotovili, da ni le ogljikov dioksid tisti, ki vpliva na podnebje.

Dušan Povh je neodvisen svetovalec v elektroenergetiki, doktoriral je na TH Darmstadt v Nemčiji, med drugim je delal na več vodstvenih mestih v Siemensu v Nemčiji, aktiven je tudi v mednarodnem združenju elektroenergetikov CIGRE.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...