V MOL so v okviru EOL-1 energetsko sanirali stavbe osnovnih šol, vrtcev, športnih objektov, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov in objektov mestne uprave, so našteli v prijavi za energetsko učinkovit projekt. Celotna naložba je znašala 14,8 milijona evrov, od tega je 51 odstotkov prispeval zasebni partner, 40 odstotkov so znašala sredstva kohezijskega sklada, devet odstotkov pa sredstva MOL.
Pogodba s Petrolom in Resalto
Na MOL so leta 2013 pridobili v okviru programa EIB ELENA sredstva za pripravo predinvesticijske dokumentacije za projekt energetske sanacije. Projekt EOL-1 je bil izveden v okviru energetskega pogodbeništva.
Pogodbo so podpisali s konzorcijem družb Petrol in Resalta aprila 2017 po 19 krogih konkurenčnega dialoga. Štiri mesece pozneje je bila podpisana pogodba o dodelitvi kohezijskih sredstev. Tako so bili izpolnjeni pogoji za začetek gradnje.
Odpravili so kurilno olje
Gradnja je bila končana septembra lani. Urnik del so prilagajali urniku redne uporabe objekta in ustrezno poskrbeli za zaščito gradbišč, zato so med izvedbo nemoteno delovali v vseh objektih, razen v enem od vrtcev in dveh športnih objektih.
Dodaten izziv so pomenili objekti, ki so del kulturne dediščine, in objekti, ki jih je bilo treba statično okrepiti. V objektih, kjer so do sanacije uporabljali kurilno olje, so zamenjali vir ogrevanja.
Vlagali bodo tudi v izobraževanje otrok
Uporabnike objektov so med izvedbo del seznanjali s pogodbenimi obveznostmi koncesionarja in koncendenta, predstavljali so kontaktne osebe in sodelovanje v pogodbenem obdobju. Za tehnično osebje in vodstveni kader so izvedli več skupnih izobraževanj. Koncendent pa bo del prihrankov vložil v vsakoletno izobraževanje otrok o energetski učinkovitosti in varovanju okolja.
Lažje razumevanje, hitrejše ukrepanje
Energetsko upravljanje so podprli z inovativno odprto platformo, ki temelji na najnovejših tehnologijah. Tako so omogočili lažje zbiranje podatkov in dostop do informacij v realnem času.
Prikazne plošče so prilagojene za različne uporabnike, na primer za energetske menedžerje, ravnatelje, vzdrževalce, poslovne odločevalce in druge. Uporabniki tako lažje razumejo delovanje sistema, kar precej skrajša čas za ukrepanje ob morebitnih odklonih in povečuje učinkovitost vzdrževanja.
Pomembna metodologija za določanje prihrankov
V prijavi na razpis so namenili precej pozornosti opisu postopka za določanje prihrankov energije. Del koncesijske pogodbe je namreč tudi metodologija za določanje prihrankov energije. Z metodologijo so določili, da je zajamčeni prihranek energije razlika med referenčno in zajamčeno rabo energije.
Doseganje pogodbeno zagotovljenega prihranka ugotavljajo ločeno za vsak energent ali vrsto energije, vodo in vzdrževanje za vsak objekt ali sklop. Na koncu obračunskega obdobja pridobijo neprilagojene vrednosti porabe energije in stroškov za vsak objekt. Takšne vrednosti po potrebi prilagodijo zaradi spremenjene uporabe objektov, podnebnih vrednosti in drugih vplivov.
Koliko bodo prihranili
S pogodbo in metodologijo zagotovljeni prihranki znašajo 7.896 megavatnih ur oziroma 982 tisoč evrov na leto, od tega je prihranek toplote 5.822 megavatnih ur, električne energije pa 2.075 megavatnih ur.
Skupna količina koristne energije je 15.260 megavatnih ur, od tega je 16 odstotkov ali 2.390 megavatnih ur iz obnovljivih virov. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov znaša 2.917 ton na leto, kar je toliko kot 340 hektarjev gozda.
Pogodba je podpisana za 15 let, v tem obdobju izvajalec po principu energetskega pogodbeništva prevzame odgovornost in stroške vzdrževanja vseh izvedenih ukrepov.
Javnemu partnerju pripada deset odstotkov prihrankov, 90 odstotkov pa zasebnemu.
Projekt je dobil nagrado Best Energy Service Project 2019 na dogodku Convenant of Mayors Investment Forum v Berlinu, so še zapisali v prijavi na razpis za energetsko učinkovit projekt.
