Oceno prihrankov energetskih ukrepov v večstanovanjski stavbi v Ljubljani so pripravili v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in jo prijavili na razpis za promocijski projekt časnika Finance.
Izračunali so energetske in finančne koristi različnih predvidenih ukrepov energetske sanacije večstanovanjskega objekta. Predlogu ukrepov so dodali mnenje strokovnih članov združenja. Ocena prihrankov je namenjena seznanitvi stanovalcev z najprimernejšimi ukrepi in njihovimi dolgoročnimi učinki pri znižanju skupnih stroškov in stroškov posameznih gospodinjstev.
Poleg energetske tudi protipotresna sanacija
V ZENS se ukvarjajo z ozaveščanjem in informiranjem o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. Poudarjajo pomen analiz obstoječega stanja in svetovanj pred energetsko prenovo večstanovanjskih objektov v urbanih okoljih oziroma po obnovi. V prijavljenem projektu so opravili oceno za blok na ljubljanski ulici Majde Vrhovnikove od 24 do 32. Po dogovoru s stanovalci in njihovimi nadzornimi odbori so najprej opravili več ogledov in pridobili podatke za izračun.
Stavba je bila zgrajena leta 1949 in ima 41 stanovanj, sestavlja jo pet etaž, klet in štiri stanovanjske etaže. Poleg izračunov so poudarili mnenje, da je treba pregledati potresno varnost objekta in stavbo po potrebi gradbeno sanirati. Energetsko sanacijo in še zlasti dodatno izolacijo fasade je smiselno izvesti po gradbeni sanaciji ali pa v njenem sklopu kot zaključna dela.
Ugodno bivalno okolje
Povzemamo nekatere informacije iz projekta. Prihranke so izračunali za del stroškov, ki so vezani na količino porabljene energije, torej za vrednost porabljene energije, za energetsko učinkovitost in prispevke za obnovljive vire in visoko učinkovito soproizvodnjo. Na stalne stroške za priključno moč in vzdrževanje merilnika toplote poraba energije ne vpliva.
Uvodoma ugotavljajo, da je objekt dobro vzdrževan in zgrajen iz materialov, ki precej dobro zadržujejo toploto, obenem pa omogočajo prehod vodne pare. Poleg tega so bili nekateri energetski ukrepi že opravljeni, na primer izoliranje stropa proti strehi in stropa kleti, nameščeni termostatski ventili s hidravličnim uravnoteženjem. Bivalno ugodje je zato razmeroma visoko.
Nadzirani prezračevanje in termografija
Poseg v ovoj objekta, kot sta izolacija in barvanje fasade z neprepustnimi materiali, bi močno poslabšal bivalno ugodje, na stenah bi se lahko pojavila plesen, če hkrati ne bi izvedli tudi nadziranega prezračevanja. Z ukrepom nadziranega prezračevanja predvidevajo vgradnjo lokalnih izmenjevalcev zraka z 80-odstotnim vračanjem toplote v vseh ogrevanih lastniških enotah. Možne pa so tudi druge rešitve, dodajajo v oceni. Izoliranje fasade ali njenega posameznega dela prinese razmeroma majhne prihranke in zato dolgo dobo odplačevanja.
V oceni ugotavljajo, da bi bila smiselna izvedba termografije. S posnetkom bi dobili celotno sliko fasade in ugotovili, kako prevajajo toploto različni deli fasade. Termografija bi olajšala odločanje o predvidenih posegih pri energetski sanaciji, ne bi pa zmanjšala porabe energije za ogrevanje objekta. Skoraj nujen ukrep ob namestitvi termostatskih ventilov na večini grelnih teles v objektu.
S priporočenima ukrepoma izolacija fasade in uvedba nadziranega prezračevanja bi skupaj prihranili 53,45 odstotka energije in stroškov. Prihranki ne bi nastali samo pri ogrevanju, ampak tudi pri hlajenju.
Prihranek tudi pri ogrevanju sanitarne vode
V oceni so zapisali, da bi lahko za ogrevanje sanitarne vode porabili enak vir toplote kot za ogrevanje stanovanj. Treba pa bi bilo opraviti posege v toplotni postaji: namestiti in povezati bi morali dodaten izmenjevalnik toplote, hranilnik tople vode in obtočno črpalko. V objekt bi morali vgraditi razvod tople vode in njeno porazdelitev po stanovanjih do obstoječih priključkov. Grelnike pa bi odstranili. Za ogrevanje vode zdaj porabijo 88,56 megavatne ure električne energije, kar bi potem odpadlo. Letni strošek za toplo vodo bi bil na gospodinjstvo nižji za 337 evrov.
