V društvu so zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišče, ki je na podlagi tožbe društva zahtevalo nov postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, saj se je izkazalo, da so upravičeno opozarjali na nezakonitosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva Andreja Slameršek.
"Menimo, da HE Mokrice, če se bo spoštovala zakonodaja in strokovna dejstva, ne bo mogoče nikoli zgraditi," je poudarila.
Upravno sodišče je nov postopek zahtevalo tako iz postopkovnih kot iz vsebinskih razlogov. Društvo, ki je stranski udeleženec v postopku, med drugim ni imelo dostopa do ihtioloških študij in monitoringa, ki bi morali biti del poročila o vplivih na okolje in so po navedbah društva potrdili uničujoč vpliv na naravo. Teh študij po navedbah društva ni imela niti Agencije RS za okolje (Arso), ki izdaja okoljevarstvena soglasja.
Sodišče je med drugim tudi ugotovilo, da ni bilo izvedenih presoj vplivov na varstvene cilje območij Natura 2000, ter pritrdilo društvu, da morajo biti ugotovitve glede učinkovitosti omilitvenih ukrepov navedene že v okoljevarstvenem soglasju, ne preverjane šele v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.
Društvo opozarja, da je sta družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in občina prebivalcem gradnjo HE Mokrice predstavila kot edino možnost za protipoplavno zaščito. "Raziskave, primeri dobrih praks ter osnovna biološka in prostorska načela kažejo ravno nasprotno - HE res omilijo manjše poplave, lahko pa povzročijo veliko večje poplave s še hujšimi posledicami, kot smo jih že doživeli," je dejala krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Barbara Kostanjšek.
Načrtovana HE Mokrice bi s popolno odstranitvijo naravne strukture in rastlinja, ki pomaga zadrževati odvečne vode, bistveno spremenila rečni prostor tega dela Save, zadnjega v še kolikor toliko naravnem izgledu je dodala Kostanjškova.
Prav tako krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Andreja Molan je poudarila, da obstajajo rešitve za sonaravno protipoplavno zaščito, ki so se že izkazale za učinkovite. Kot primer je navedla razlivne površine za Donavo pod Dunajem, kjer so uredili mokrišča, mrtve rokave in stranske struge. "Takšne rešitve so finančno manj izdatne, kot je HE, vzdrževanje je minimalno, rešitve so dolgoročne in sonaravne," je dejala.
Prebivalci, ki da podpirajo gradnjo HE, ker se bojijo poplav, so po besedah Kostanjškove premalo obveščeni o možnostih protipoplavne zaščite na druge načine, "ker jim tega nihče ni predstavil". Slamerškova je izpostavila, da so se soočali s pritiski in ovirami, ko so hoteli o problematiki HE seznaniti lokalno prebivalstvo.
Politika - lokalna in državna - je glede gradnje HE Mokrice, ki bi bila šesta in zadnja predvidena na spodnji Savi, poenotena, projekt je vključen tudi v koalicijski sporazum. Glede doseganja ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije Slamerškova pravi, da bi z vsemi načrtovanimi velikimi in majhnimi HE delež povečali le za desetino. Meni, da državna strategija ni prava in da bi morali zmanjšati porabo elektrike in povečati učinkovitost rabe energije.
"Slovenija še vedno podpira stari način s hidroenergijo in ne gre v iskanje alternativ. Opozarjali smo, da je akcijski načrt za obnovljive vire energije nesprejemljiv, ker predvideva samo dva scenarija - hidroenergija in vetrna ter hidroenergija in sončna energija, ni pa izračunov, kako bomo 25-odstotni delež dosegli," je dejala Slamerškova in dodala, da obstajajo ukrepi, s katerimi bi lahko ta delež z lahkoto dosegli.
Kritična je tudi do poudarjanja samozadostnosti države glede električne energije. "Zakaj nikogar ne skrbi, kje bomo dobili pitno vodo, kje bomo dobili hrano?" se je vprašala.
