Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.

Okoljevarstveniki so povedali, zakaj so zadovoljni z prekinitvijo postavitve HE Mokrice

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
energetika   dodaj
elektrika   dodaj
Andreja Slameršek dodaj
Hidroelektrarna... dodaj
 
Čas branja: 2 min
24.04.2019  15:45
Hidroelektrarna (HE) Mokrice bi, tako kot ostale HE, spremenila rečni prostor in ogrozila ribje vrste, saj omilitveni ukrepi ne delujejo, opozarja Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki je doseglo nov postopek o okoljevarstvenem soglasju za to HE.
avtor
Okoljevarstveniki so povedali, zakaj so zadovoljni z prekinitvijo postavitve HE Mokrice
Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek v sredini z mikrofonom, desno Barbara Kostanjšek in Andreja Molan iz društva Ne jezimo Save, levo Marko Zupančič in Monika Weiss, ki je tiskovno konferenco vodila.
Foto: Borut Hočevar

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
energetika   dodaj
elektrika   dodaj
Andreja Slameršek dodaj
Hidroelektrarna Mokrice dodaj

V društvu so zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišče, ki je na podlagi tožbe društva zahtevalo nov postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, saj se je izkazalo, da so upravičeno opozarjali na nezakonitosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva Andreja Slameršek.

"Menimo, da HE Mokrice, če se bo spoštovala zakonodaja in strokovna dejstva, ne bo mogoče nikoli zgraditi," je poudarila.

Upravno sodišče je nov postopek zahtevalo tako iz postopkovnih kot iz vsebinskih razlogov. Društvo, ki je stranski udeleženec v postopku, med drugim ni imelo dostopa do ihtioloških študij in monitoringa, ki bi morali biti del poročila o vplivih na okolje in so po navedbah društva potrdili uničujoč vpliv na naravo. Teh študij po navedbah društva ni imela niti Agencije RS za okolje (Arso), ki izdaja okoljevarstvena soglasja.

Sodišče je med drugim tudi ugotovilo, da ni bilo izvedenih presoj vplivov na varstvene cilje območij Natura 2000, ter pritrdilo društvu, da morajo biti ugotovitve glede učinkovitosti omilitvenih ukrepov navedene že v okoljevarstvenem soglasju, ne preverjane šele v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.

Društvo opozarja, da je sta družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in občina prebivalcem gradnjo HE Mokrice predstavila kot edino možnost za protipoplavno zaščito. "Raziskave, primeri dobrih praks ter osnovna biološka in prostorska načela kažejo ravno nasprotno - HE res omilijo manjše poplave, lahko pa povzročijo veliko večje poplave s še hujšimi posledicami, kot smo jih že doživeli," je dejala krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Barbara Kostanjšek.

Načrtovana HE Mokrice bi s popolno odstranitvijo naravne strukture in rastlinja, ki pomaga zadrževati odvečne vode, bistveno spremenila rečni prostor tega dela Save, zadnjega v še kolikor toliko naravnem izgledu je dodala Kostanjškova.

Prav tako krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Andreja Molan je poudarila, da obstajajo rešitve za sonaravno protipoplavno zaščito, ki so se že izkazale za učinkovite. Kot primer je navedla razlivne površine za Donavo pod Dunajem, kjer so uredili mokrišča, mrtve rokave in stranske struge. "Takšne rešitve so finančno manj izdatne, kot je HE, vzdrževanje je minimalno, rešitve so dolgoročne in sonaravne," je dejala.

Prebivalci, ki da podpirajo gradnjo HE, ker se bojijo poplav, so po besedah Kostanjškove premalo obveščeni o možnostih protipoplavne zaščite na druge načine, "ker jim tega nihče ni predstavil". Slamerškova je izpostavila, da so se soočali s pritiski in ovirami, ko so hoteli o problematiki HE seznaniti lokalno prebivalstvo.

Politika - lokalna in državna - je glede gradnje HE Mokrice, ki bi bila šesta in zadnja predvidena na spodnji Savi, poenotena, projekt je vključen tudi v koalicijski sporazum. Glede doseganja ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije Slamerškova pravi, da bi z vsemi načrtovanimi velikimi in majhnimi HE delež povečali le za desetino. Meni, da državna strategija ni prava in da bi morali zmanjšati porabo elektrike in povečati učinkovitost rabe energije.

"Slovenija še vedno podpira stari način s hidroenergijo in ne gre v iskanje alternativ. Opozarjali smo, da je akcijski načrt za obnovljive vire energije nesprejemljiv, ker predvideva samo dva scenarija - hidroenergija in vetrna ter hidroenergija in sončna energija, ni pa izračunov, kako bomo 25-odstotni delež dosegli," je dejala Slamerškova in dodala, da obstajajo ukrepi, s katerimi bi lahko ta delež z lahkoto dosegli.

Kritična je tudi do poudarjanja samozadostnosti države glede električne energije. "Zakaj nikogar ne skrbi, kje bomo dobili pitno vodo, kje bomo dobili hrano?" se je vprašala.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...