Slovenska izvozna in razvojna banka ima pomembno vlogo pri financiranju podjetij tam, kjer obstajajo vrzeli v tržnem financiranju. Kakšne programe financiranja so zato oblikovali v SID, kdo lahko pridobi takšna sredstva in za kakšne namene, je pisno pojasnila Natalija Stošicki, direktorica Oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki.
Katera podjetja težje najdejo financiranje na trgu?
Na področju lastniškega in mezzanine financiranja podjetij tako zaznavamo precejšnje tržne vrzeli zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP), ki imajo relativno nizek delež kapitala v strukturi virov sredstev. To velja za podjetja v vseh fazah življenjskega cikla, pri podjetjih v zgodnejših fazah ter tudi v fazah rasti. Takšna podjetja zato težko dostopajo do komercialnega financiranja in imajo tudi omejene možnosti nadaljnje rasti.
Kako ste ravnali, ko ste zaznali takšne težave podjetij?
SID banka je že oktobra 2012 podala prvo pobudo Evropski investicijski banki (EIB), da bi skupaj pristopili k oblikovanju in sofinanciranju mezzanine sklada v Sloveniji za financiranje takšnih podjetij. Podpora EIB je bila takrat usmerjena zlasti v regijske sklade, kjer bi morala slovenska podjetja konkurirati za financiranje z drugimi podjetji v regiji. SID banka si je od takrat kontinuirano prizadevala, da bi evropske institucije bolj podprle slovensko institucionalno okolje, katerega fokus je na financiranju slovenskih podjetij.
Kaj pa ste ponudili podjetjem?
SID banka je za MSP z nizko kapitalizacijo (katerih kapital v virih sredstev je največ 40 odstotkov) februarja 2016 razvila in od takrat ponuja takšnim podjetjem dva produkta: financiranje naložb oziroma tekočega poslovanja z njihovim kapitalskim utrjevanjem (MSP6 in MSP7). Produkta sta omogočila podjetjem financiranje pod ugodnimi pogoji tako, da lahko podjetja prosti denarni tok usmerijo v krepitev poslovanja in kapitala (nizke zahteve po zavarovanju kreditov, nižja obrestna mera zaradi državne pomoči ter hkrati dolgi moratoriji na odplačila glavnic kreditov).
Ali sodelujete tudi z drugimi evropskimi ustanovami? S katerimi in kako?
SID banka je nadaljevala z iniciativo za financiranje slovenskih podjetij z nizko kapitalizacijo tako, da je z Evropskim investicijskim skladom (EIF) 5. septembra 2016 med prvimi razvojnimi bankami v Evropi podpisala sporazum o sodelovanju. S tem je SID banka pomembno prispevala k vzpostavitvi platforme razvojnih bank in EIF (EIF-NPI Equity platforma) za lastniško financiranje podjetij v okviru Naložbenega načrta za Evropo (EFSI).
Na tej podlagi je EIF izvedel preko skladov zasebnega kapitala natančnejšo oceno potreb slovenskih podjetij po lastniškem financiranju, SID banka pa je pripravila naložbeno strategijo, s katero so se določili pogoji za lastniško financiranje rasti slovenskih podjetij.
So že doseženi konkretni rezultati vašega sodelovanja z EIF?
SID banka in EIF sta novembra 2017 podpisala pogodbo, na podlagi katere je bil vzpostavljen sto milijonov evrov vreden investicijski program Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (SEGIP), ki ga bo upravljal EIF. V okviru programa SEGIP bo 88 milijonov evrov investiranih v slovenska podjetja, preostanek 12 milijonov evrov pa v Srednjo in Vzhodno Evropo. Program je podprl Evropski sklad za strateške naložbe, ki predstavlja jedro Naložbenega načrta za Evropo.
Koliko sredstev ste usmerili v takšno financiranje?
SID banka je za lastniško financiranje slovenskih podjetij namenila 50 milijonov evrov sredstev iz lastne bilance (brez možnosti zavarovanj tveganj iz sredstev EU) ob pogoju, da tudi EIF podpre program z enakim obsegom sredstev. EIF je svoj 50-milijonski vložek zagotovil v okviru jamstva EFSI, kar pomeni, da ima zavarovana vsa tveganja neplačil iz skupnih sredstev EU.
V čem je posebnost vašega programa?
Program SEGIP se razlikuje od drugih programov lastniškega financiranja, ki jih je EIF vzpostavil z drugimi razvojnimi bankami, saj je SID banka želela, da se poleg lastniškega financiranja slovenskih podjetij podpre tudi razvoj skladov zasebnega kapitala s sedežem v Sloveniji, preko katerih bi se izvajalo to financiranje ter, da se zagotovi profesionalno upravljanje teh skladov po standardih EU. V ta namen je SID banka plačala EIF dodatno provizijo, EIF pa je izvedel razpis in izbral dva potencialna slovenska upravitelja, pri katerih je nato tudi izvedel skrbni pravni, ekonomski in tržni pregled skladnosti z standardi EU lastniškega financiranja.
Kdaj bo program začel delovati?
Skladom zasebnega kapitala, ki jih bodo upravljali izbrani slovenski upravljalci, je namenjeno 50 milijonov evrov sredstev (50 odstotkov) programa SEGIP, pri čemer bodo v te sklade predvidoma investirali tudi zasebni investitorji (zlasti pokojninski skladi in zavarovalnice), ter tako dodatno podprli financiranje slovenskih podjetij. Začetek delovanja teh skladov se pričakuje predvidoma v drugi polovici maja oziroma v prvi polovici junija 2019.
To je polovica sredstev programa. Kaj pa bo z drugo polovico?
Preostalih 50 milijonov sredstev programa SEGIP je namenjeno lastniškemu financiranju slovenskih podjetij na dva načina:
1. Preko skladov zasebnega kapitala, ki so naložbeno fokusirani na regijo (razpoložljiva sredstva v višini 26 milijonov evrov) in
2. Z lastniškim sofinanciranjem perspektivnih slovenskih podjetij (razpoložljiva sredstva v višini 24 milijonov evrov) skupaj z drugimi zasebnimi investitorji.
Pred kratkim je dobila takšna sredstva družba Resalta. Kakšna je bila vloga SID banke pri financiranju Resalte?
SID banka je v okviru razpoložljivih sredstev za lastniško sofinanciranje (pod točko 2) skupaj z EIF in drugimi zasebnimi investitorji zagotovila sredstva za zadnjo dokapitalizacijo podjetja Resalta BV iz Nizozemske v skupnem znesku šest milijonov evrov, pri čemer je v okviru programa SEGIP SID banka zagotovila 1,5 milijona evrov sredstev iz lastne bilance in EIF 1,5 milijona evrov sredstev, kjer ima jamstvo EFSI. Pogoj za lastniško financiranje od strani SID banke je bil, da se iz sredstev SEGIP kapitalsko okrepi matično podjetje Resalta in financirajo projekti Resalte v Sloveniji. Podjetje Resalta je namreč že v preteklosti izvajala uspešne projekte na področju obnovljivih virov energije, pri čemer je nekatere od njih financirala tudi SID banka. Z lastniškim financiranjem Resalte od strani SID banke preko programa SEGIP se tako nadaljujejo aktivnosti SID banke pri financiranju projektov na področju obnovljivih virov energije.
Kdo še lahko računa na sredstva iz programa?
Do sredstev lastniškega financiranja iz programa SEGIP so upravičena vsa mala, srednje velika in mid-cap podjetja z do 3.000 zaposlenimi, ki imajo sedež v Republiki Slovenij ter želijo nadaljnjo rast financirati s krepitvijo kapitala namesto z dolžniškim financiranjem, saj je cilj programa rast in širitev podjetij.
Kaj lahko financirajo podjetja s takšnimi sredstvi?
Iz SEGIP programa lahko podjetja financirajo organsko rast kot tudi rast z nakupi oziroma prevzemi drugih družb. Podjetja lahko financirajo naložbe in obratni kapital, krepitev izvoznih kapacitet, vključno s širitvijo na drugih trgih, razvoj novih ali izboljšavo obstoječih produktov, prestrukturiranje podjetij, ki niso v težavah in drugo. Iz sredstev SEGIP se lahko financira tudi lastniška reorganizacija v podjetjih (na primer prenos lastništva na naslednje generacije, izplačilo nekaterih delničarjev in podobno) pod pogojem, da se s tem podpre nadaljnja rast podjetja. Skladi zasebnega kapitala pri tem vstopajo v lastniško strukturo podjetij začasno (naložbeno obdobje traja običajno od tro do pet let), način njihovega izstopa pa bo lahko dogovorjen že na začetku naložbe.
Namen programa je namreč zagotoviti podjetju dodaten kapital, ki bo podjetju omogočil nadaljnjo rast in dvig vrednosti podjetja za lastnike.
