Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.

Zmanjševanje izpustov onesnažil: kaj lahko naredi Slovenija in kaj e-mobilnost

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
energetika   dodaj
električna...   dodaj
elektrika   dodaj
Fakulteta za... dodaj
 
Čas branja: 7 min
06.05.2019  02:10
Kakšni izzivi čakajo »defosilizacijo« prometa, je na konferenci Dnevi energetikov napovedal Tomaž Katrašnik, prodekan na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Zmanjševanje izpustov onesnažil: kaj lahko naredi Slovenija in kaj e-mobilnost
»Elektromobilnost ni končna rešitev, temveč ključen dejavnik, ki omogoča defosilizacijo transportnega sektorja, če se defosilizira energetski sektor in se s tem znižajo izpusti pri rabi, proizvodnji in razgradnji vozil,« je povedal Tomaž Katrašnik z ljubljanske fakultete za strojništvo na konferenci Dnevi energetikov.
Foto: Jernej Lasič

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
energetika   dodaj
električna mobilnost   dodaj
elektrika   dodaj
Fakulteta za strojništvo dodaj

Če vsa lahka vozila s pogonom na notranje zgorevanje danes zamenjamo z električnimi vozili, ne bomo veliko pripomogli k zmanjšanju globalnih izpustov toplogrednih plinov. »A težava ni v elektromobilnosti, ampak v sistemu, v katerem ta deluje, in v njenem pravilnem razumevanju.«

Tako je začel svoj nastop na konferenci Dnevi energetikov profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo Tomaž Katrašnik. Objavljamo povzetek njegovega nastopa z nekaj dopolnitvami.

Lahka vozila ustvarijo med uporabo na svetovni ravni nekaj manj kot deset odstotkov izpustov toplogrednih plinov. »Elektromobilnost je zelo pomembna za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, a je za izrabo njenega potenciala potrebno mnogo več, kot je povečanje števila električnih vozil,« je nadaljeval Katrašnik.

Odločilna je sestava proizvodnje električne energije

Zakaj? Električno vozilo med vožnjo ne izpušča toplogrednih plinov, a je za globalno količino izpustov vseeno, kje izpusti nastanejo, med vožnjo ali pri proizvodnji električne energije, ki jo potrebujemo v celotnem življenjskem ciklu vozila.

Pojasnimo. Elektrifikacija prometa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, če je delež nefosilnih virov v proizvodnji električne energije dovolj velik. V Sloveniji imamo dobre možnosti, saj je iz fosilnih goriv proizvedena le približno tretjina naše električne energije. Uporaba e-vozil zato povzroča manj izpustov toplogrednih plinov kot uporaba primerljivih vozil z motorjem na notranje zgorevanje. V oceno so vključeni tudi izpusti pri proizvodnji električne energije za pogon vozil.

Vendar pa to ni celotna slika.

Pomembni so izpusti v celotni življenjski dobi vozila

Upoštevati moramo, da je treba vozilo narediti in razgraditi. »Če res želimo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, povezanih s transportom, je treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov pri proizvodnji, uporabi in razgradnji vozil. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da večja masa vozil vodi v večjo porabo energije in torej trenutno v več izpustov toplogrednih plinov.«

V Volkswagnu, na primer, opozarjajo, da je treba za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov uporabljati električno energijo s čim manj fosilnimi viri tudi pri proizvodnji in razgradnji vozila, ne samo pri polnjenju. Nekatera osebna vozila z veliko maso namreč že do prihoda v salon izpustijo več oziroma primerljivo količino toplogrednih plinov kot manjši in lažji avtomobili v celotni življenjski dobi, a jih »subvencioniramo s 7.500 evri, ker naj bi pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov«.

Pri tem bi lahko pomagala uvedba metodologije določanja izpustov toplogrednih plinov v celotni življenjski dobi vozila oziroma tako imenovano označevanje ogljikovega dioksida, katerega ključni element je tudi natančna določitev izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji in razgradnji vozila.

Kaj pa kakovost zraka? Je kriv samo promet?

Vozila z motorji z notranjim zgorevanjem naj bi zapuščala ceste in mesta, a je za izboljšanje kakovosti zraka treba odstraniti tudi tista stacionarna kurišča, ki nimajo naprav za naknadno obdelavo dimnih plinov. Biopeleti so na primer ogljično skoraj nevtralni, vendar med zgorevanjem v individualnih kuriščih izpuščajo veliko delcev, ki so potencialno kancerogeni. Primer kaže, da zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne zmanjšuje nujno tudi izpustov strupenih onesnažil, ki so škodljivi za zdravje, na primer trdih delcev, dušikovih oksidov, nezgorelih ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in drugih. Če res želimo izboljšati kakovost zraka, je potrebna celovita analiza virov onesnažil in njihovega širjenja, je pojasnil Katrašnik, profesor za področje energetske tehnike.

Kako naj potemtakem ravnamo? »Če vozite avtomobil z dizelskim motorjem Euro 6 in se grejete na kurilno olje ter si ne morete privoščiti obeh zamenjav hkrati, najprej preidite na gretje s toplotno črpalko in šele nato kupite električni avtomobil. Tako boste z manjšim vložkom primerljivo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Hkrati boste zmanjšali tudi količino izpustov zdravju škodljivih onesnažil, ki jih pri individualnih kuriščih izpuščamo zelo lokalizirano.«

Pri izločanju vozil z motorji z notranjim zgorevanjem je smiselna postopnost, saj »starejša in slabše vzdrževana vozila v primerjavi s sodobnimi izpuščajo veliko večje količine zdravju škodljivih onesnažil«.

»Zmanjševanje lokalnih izpustov zdravju škodljivih onesnažil je največja trenutna prednost elektromobilnosti. Ko električne energije iz fosilnih virov ne pridobivamo v najgosteje poseljenih območjih, kar je primer v Sloveniji, je ta prednost tudi neodvisna od vira električne energije.«

Vse večje moči polnjenja

Manjša in lažja električna vozila so trajnostna, ugotavlja Katrašnik. Pri tem upošteva količino vgrajenega materiala, porabljeno energijo in izpuste onesnažil v življenjski dobi vozila. Takšna vozila se uporabljajo predvsem v urbanih središčih, kjer pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka, hkrati pa se običajno polnijo z majhnimi močmi in zato manj dodatno obremenjujejo elektroenergetsko omrežje.

Širitev elektromobilnosti je povezana tudi z električnimi vozili z zmogljivostjo baterij od 50 do sto kilovatnih ur, ki jih je mogoče polniti z do 350 kilovati, načrtujejo pa tudi večje moči polnjenja, je opisal Katrašnik: »Vsakič res ne bomo polnili hitro, a ko bomo želeli, bomo pričakovali, da je ta možnost na voljo.« In še: »Baterije res ne bomo vsak dan izpraznili do konca, a ko jo bomo, jo bomo najverjetneje želeli doma napolniti v eni noči. Za 80 kilovatnih ur zmogljivosti baterije bomo pričakovali 10-kilovatni priključek.«

Težka vozila že zdaj omogočajo polnjenje z 0,5 megavata, razvijajo pa sisteme za polnjenje z enim megavatom moči. To pomeni, da bodo na primer na končnih postajah električnih avtobusov polnilnice z močjo od pol do enega megavata, kar je povezano s precej velikimi vložki v elektroenergetsko omrežje.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...