Večina državljank in državljanov EU je zaskrbljena zaradi izgube biotske raznovrstnosti in podpira odločnejše ukrepe EU za zaščito narave, ugotavljajo v Bruslju. Tako je 96 odstotkov vprašanih navedlo, da smo odgovorni za zaščito narave, 95 odstotkov pa, da je zaščita narave bistvenega pomena za boj proti podnebnim spremembam.
Močno se je povečalo tudi število tistih, ki se popolnoma strinjajo s trditvijo, da je biotska raznovrstnost nepogrešljiva za proizvodnjo hrane, goriva in zdravil (91 odstotkov), ter tistih, ki menijo, da sta biotska raznovrstnost in zdrava narava pomembni za dolgoročni gospodarski razvoj (92 odstotkov).
Za biotsko raznovrstnost je sicer že slišalo 71 odstotkov prebivalcev EU. Slovenija je nekaj nad povprečjem, saj je za biotsko raznovrstnost slišalo 74 odstotkov njenih prebivalcev. Jih je pa 38 odstotkov (tri odstotne točke manj kot na ravni EU) v Sloveniji povedalo, da so ne le slišali za ta izraz, ampak tudi vedo, kaj pomeni.
Več kot šest od vsakih 10 Evropejcev meni, da biotsko raznovrstnost ogrožajo onesnaženje zraka, zemlje in vode (67 odstotkov) ter katastrofe, ki jih povzroča človek (63 odstotkov). Pri najbolj prepoznanih vzrokih sledijo podnebne spremembe (58 odstotkov) ter intenzivno kmetijstvo, gozdarstvo in netrajnosten ribolov (50 odstotkov).
Večina državljanov in državljank meni, da je v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami legitimno ukrepati na ravni EU. Vprašani so navedli, da so najpomembnejši ukrepi, ki jih mora EU sprejeti za zaščito biotske raznovrstnosti, obnovitev narave in biotske raznovrstnosti, da se sanira povzročena škoda, ter boljše obveščanje državljanov in državljank o pomenu biotske raznovrstnosti - obe aktivnosti je podprlo 48 odstotkov vprašanih.
Tretji najbolj pogosto omenjen ukrep je širjenje območij, kjer je narava zaščitena (43 odstotkov). Vsaj dve tretjini vprašanih tudi menita, da so naravovarstvena območja, kot je Natura 2000, zelo pomembna za zaščito ogroženih živali in rastlin (71 odstotkov), preprečevanje uničenja dragocenih naravnih območij na kopnem in morju (68 odstotkov) ter za zaščito vloge naravnih virov pri zagotavljanju hrane, čistega zraka in vode (67 odstotkov).
"Najnovejša raziskava Eurobarometer o biotski raznovrstnosti jasno kaže tri stvari: Evropejke in Evropejce zelo skrbi za naravo in biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti dojemajo kot dve plati iste medalje, obenem pa od EU pričakujejo, da bo z ukrepi zaščitila naravo," je raziskavo komentiral evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella.
Raziskavo je Evropska komisija opravila decembra lani v vseh 28 državah članicah EU, vključenih je bilo več kot 27.600 oseb. Rezultate je Bruselj objavil na dan, ko je Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) razkrila prvo globalno oceno biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, če želimo ustaviti degradacijo okolja, pa potrebujemo sistemske spremembe, so posvarili strokovnjaki.