Kljub temu, da je v celotnem članku pod nazivom 'intervju, video' (Finance, 9. maj 2019) z Andrejem Trumpejem, direktorjem Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in Bogdanom Barbičem, direktorjem Hidroelektrarn na Spodnji Savi (HESS) veliko neresničnih in zavajajočih oz. propagandnih navedb, se v odgovoru omejujemo zgolj na navajanje nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi spodbijamo in bistveno dopolnjujemo navedbe v objavljenem članku v zvezi z nedavno sodbo Upravnega sodišče RS v zadevi HE Mokrice.
Sodišče je namreč v predmetni sodbi razveljavilo okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice in jo vrnilo na Agencijo RS za okolje (ARSO) v ponovno obravnavo poleg iz formalnih, tudi iz vsebinskih razlogov. Med formalnimi razlogi je v prvi vrsti ta, da je HESS (osebno gospoda Barbič in Andrej Vizjak, zadolžen za projekt HE Mokrice) tako organu, ki je vodil postopek - to je ARSO, in pa stranskim udeležencem (poleg Društva za preučevanja rib Slovenije - DPRS še inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra in Ribiška zveza Slovenija) protizakonito onemogočal dostop do ihtioloških študij in monitoringov, ki bi morale med drugim biti tudi del poročila o vplivih na okolje.
Upravno sodišče je v sodbi tako spomnilo HESS, da so sami sprožili upravni spor na odločitev informacijske pooblaščenke, ki je odločila, da so ihtiološke študije informacije javnega značaja in da so jih dolžni izročiti DPRS (in ARSO). Brez teh študij ARSO ne more narediti ocene in preverbe, niti se do njih ne morejo opredeliti stranski udeleženci. Študije in monitoringi, ki jih je izdeloval Zavod za ribištvo Slovenije za investitorja (HESS), pa so dodatno potrdile argumente DPRS o uničujočih vplivih na naravo, ki bi jih gradnja HE Mokrice imela. Te argumente smo DPRS navajali ves čas trajanja postopka presoje vplivov na okolje (PVO). Tudi še vedno manjkajo nekatere študije, ki bi omogočile ustrezno presojo vplivov na okolje oz. na naravo.
Sodišče je ugotovilo tudi številne vsebinske nepravilnosti pri presoji ARSA v konkretnem primeru izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za HE Mokrice. Na podlagi vseh predloženih dokazov je ugotovilo, da ni dvoma, da nameravani poseg lahko pomembno vpliva na dve območji Natura 2000. Hkrati je ugotovilo, da upravni organ (ARSO) ni ustrezno izvedel presoje vplivov na varstvene cilje, saj so ti v obravnavani zadevi ostali sploh nejasni. Navedbe v okoljskem poročilu so nekonsistentne in razvidno je spreminjanje stališč znotraj dokumenta, ugotavlja sodišče. Nedoslednost izhaja tudi iz strokovnih mnenj Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Sodišče je opozorilo, da je poročilo o vplivih na okolje pripravil izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, ki zasleduje predvsem ekonomske interese, zato je obvezna »kritična presoja« tega poročila s strani ZRSVN in organa, ki odloča v zadevi (ARSO).
V luči navedenega so navedbe in očitki o zavlačevanju postopkov naravnost smešni in se izkažejo za zavajanje. DPRS nima zaposlenih ljudi, delujemo prostovoljno, pri čemer smo vedno vezani na upravne in druge roke, ki so zelo kratki (od 3 do 30 dni). S takšnimi neresničnimi navedbami ter z iskanjem izgovorov za lastno ignoranco v postopku in krivca za lastno slabo opravljeno delo v nekih imaginarnih tujih interesnih multinacionalnih skupinah, pove največ prav o nosilcih investicije HE Mokrice in njihovem nerazumevanju in nespoštovanju evropske in slovenske zakonodaje. Za gospoda Barbiča in HESS je to morda lahko res samo brezčutni posel (pri čemer je nerazumno, da njega in njegove ekipe lastnik, torej država zaradi takšnega fiaska nemudoma ne razreši, kar bi bilo pričakovati v vsaki resni korporaciji), medtem ko je poslanstvo DPRS kot prostovoljnega društva samo in zgolj varovanje narave za vse nas, med drugim preko zavzemanje za dosledno spoštovanje evropske in slovenske zakonodaje pri preprečevanju njenega uničevanja. Za nas to nikakor ni brezčutni posel, brezčutni pa smo le do teh, ki se na vse to požvižgajo s samovoljo, kršenjem zakonodaje in skrivanjem za populističnimi floskulami.
Tudi navajanje na koncu prispevka, da v DPRS zaviramo protipoplavno zaščito - je zgrešeno in v celoti populistično motivirano. Nasprotno, DPRS podpiramo, da se pristopi k sonaravnemu reševanju protipoplavne zaščite čim prej, saj gorvodno zgrajene HE še bolj poplavno ogrožajo območja. Protipoplavna zaščita brez HE bo tudi bolj učinkovita, cenejša in trajnostnejša, primere dobrih praks imamo v neposredni bližini. Finančna sredstva so na razpolago v vodnem in podnebnem skladu. V slednjem je v letu 2019 namenjenih 5 milijonov evrov za omilitvene in izravnalne ukrepe pri gradnji HE Mokrice. Ta denar se lahko nameni sonaravni protipoplavni zaščiti.
Obema intervjuvanima gospodoma predlagamo, da se družbi, ki jih vodita, držita predpisanih oz. uzakonjenih postopkov – dosledno upoštevanje postopkov pa pričakujemo tudi ali zlasti od ARSA in drugih državnih odločevalcev, katerih problematično in nestrokovno delovanje je razkrila sodba Upravnega sodišča v primeru HE Mokrice.
DPRS, predsednica Andreja Slameršek
