Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Kje boste izvedeli, kako naj sosedje združijo moči za postavitev fotovoltaike Še nekaj dni je odprt razpis, na katerem lahko občine dobijo pomoč pri postopku od zamisli o skupnostni sončni elektrarni do točke, ko lahko elektrarno postavijo.
Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Majsko deževje ni popravilo slabšega začetka leta za hidroelektrarne Čeprav so bile padavine v letošnjem maju pogoste, njihova količina ni bila tako velika, da bi to popravilo slabši začetek leta za slovenske hidroelektrarne. Proizvodnja elektrike v prvih štirih mesecih je bila z izjemo februarja namreč podpovprečna, ocenjujejo v hidroelektrarnah, kjer to pripisujejo tudi manjši količini snega.
Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Kako so mladi pripravljali tokratni podnebni štrajk Med podnebnim štrajkom 15. marca se je v Ljubljani zbralo več tisoč protestnikov, tokrat le nekaj deset. Zakaj je bilo tako, je povedala Lena Penšek, ki je med bolj dejavnimi člani gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Eko sklad: spodbude občinam za nakup potniških in komunalnih vozil Na Eko skladu so objavili nova javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil.
Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Nakup 'elektro zelenila' bo cenejši kot plačilo kazni evropski komisiji Če prihodnje leto ne bomo dosegli 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, se nam bo bolj splačalo kupiti tako imenovani statistični prenos energije kot plačati kazen evropski komisiji.

Energetski prehod ne bo poceni, sistem bo dražji od današnjega

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Marko Hrast dodaj
ELES dodaj
Milan Vidmar dodaj
 
Čas branja: 5 min
14.05.2019  23:05
Od 21. do 23 maja bo letošnja konferenca združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Kaj konferenca prinaša, je razložil predsedujoči združenja Marko Hrast iz družbe ELES.
Energetski prehod ne bo poceni, sistem bo dražji od današnjega
"Politika ima svoj pogled, nevladne organizacije svojega, stroka svojega, ne znamo pa jih združiti, da bi našli skupno rešitev," pravi Marko Hrast, ELES.

Obveščaj me o novih člankih:  
elektrika   dodaj
energetika   dodaj
Marko Hrast dodaj
ELES dodaj
Milan Vidmar dodaj

Združenje slovenskih elektroenergetikov izvira iz dveh mednarodnih organizacij, CIGRE in CIRED. CIGRE so ustanovili leta 1921 v Parizu. V Sloveniji bomo ob stoti obletnici ustanovitve gostili mednarodni simpozij, na katerem bo del programa namenjen tudi zgodovini organizacije. Organizacija takšnega simpozija je velika čast, pravi predsednik slovenskega združenja CIGRE-CIRED Marko Hrast, sicer direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja v družbi ELES.

Velikanska knjižnica znanja

Ob ustanovitvi so CIGRE imenovali Mala Antanta. Nemčiji in drugim poraženkam prve svetovne vojne članstvo namreč ni bilo dovoljeno. CIGRE so ustanovili, da bi pospešili elektrifikacijo. Elektroenergetski sistemi so namreč začeli nastajati po prvi svetovni vojni.

Ime CIGRE sestavljajo začetnice od Le Conseil Internationale des Grands Réseaux Électriques, kar pomeni organizacijo za velike elektroenergetske sisteme. Poslanstvo CIGRE se je v zadnjih letih razširilo na celotno področje elektroenergetike in ni več omejeno samo na velike elektroenergetske sisteme. Organizacija deluje na vseh celinah, aktivne komiteje ima 60 članic, člani pa so iz 95 držav. V Parizu je vsaki dve leti konferenca, ki privabi od sedem do deset tisoč strokovnjakov.

V okviru CIGRE organizirajo številne druge dogodke, v organizaciji deluje od 200 do 240 delovnih skupin. V delovnih skupinah obravnavajo skoraj vsa žgoča tehnična in tehnološka vprašanja in težave elektroenergetike. Vsaka delovna skupina izdela ob koncu delovno poročilo, tehnično brošuro, ki je »zaklad znanja« za vse elektroenergetike. »Za nas pomeni CIGRE velikansko knjižnico znanja,« pravi Hrast.

Slovenija je v CIGRE zelo dejavna, člane ima v 14 od 16 študijskih komitejev, čeprav ima vsak študijski komite samo 25 članov. Veliko naših strokovnjakov pa zelo aktivno dela v delovnih skupinah.

Majhna članica z opaznimi prispevki

Druga organizacija, CIRED, je organizirana kot zasebna organizacija dveh inštitutov, belgijskega in britanskega. CIRED je bil ustanovljen leta 1971 in se največ ukvarja z distribucijskimi omrežji. Slovenija je članica upravnega odbora. »Mislim, da smo njegova najmanjša članica, kar pomeni, da smo strokovno zelo navzoči. Pomeni pa tudi, da so naši prispevki tako opazni, da so nas povabili v odbor,« ugotavlja Hrast.

Kako so se organizirali slovenski elektroenergetiki? Ustanovitelj jugoslovanske CIGRE je bil Milan Vidmar leta 1951. Leta 1992 je bil ustanovljen slovenski nacionalni komite CIGRE, leta 1993 je bila prva konferenca, leta 2001 pa so organizaciji priključili še nacionalni komite organizacije CIRED, da »elektroenergetske stroke ne bi razdelili na dva dela«. Slovenija je med redkimi v svetu s takšno organizacijo. »V Sloveniji je elektroenergetika razdrobljena, zato nimamo nacionalne strategije,« ugotavlja Hrast.

Prelomno obdobje za energetiko

Letos bo 14. konferenca slovenskega združenja CIGRE-CIRED. Na dozdajšnjih konferencah so strokovnjaki predstavili več kot 2.150 referatov, organizirali so številne okrogle mize, posvete in panelne razprave. Delo poteka v študijskih komitejih CIGRE in v študijskih komitejih CIRED, program pa prilagodijo aktualnim potrebam. Tako bo tudi letos, saj kot pravi Hrast, »doživlja elektroenergetika korenite spremembe. Sicer so se spremembe vedno dogajale, vendar zdajšnji prehod v nizkoogljično družbo tako močno prizadene elektroenergetiko, da živimo v obdobju preloma.«

Povabljeni govornik na konferenci bo nekdanji predsednik CIRED Theodor Connor iz Nemčije. Govoril bo o težavah, dilemah in tranziciji nemške distribucije. Hrast ga napoveduje tako: »Zanimivo bo slišati, kako se dogaja prehod v Nemčiji in kakšna so predvidevanja.«

Uvodni strokovni del programa bo namenjen regulativi in ekonomiki. »Vemo, kam moramo priti: uvajamo obnovljive vire, elektromobilnost, zmanjšujemo porabo primarne energije. To so cilji. Kako pa priti do regulatornih okvirov in koliko nas bo stalo? Bo družba to lahko financirala? To bo tematika uvodnega dela,« pravi predsednik združenja CIGRE-CIRED.

Na konferenci bodo pripravili tri panelne razprave.

Izkušnje z uporabo hranilnikov

1. Prvi dan bo panelna razprava o uporabi hranilnikov energije v elektroenergetiki in transportu. Govorniki bodo iz Slovenije in tujine. »Govorili bomo o uporabi, in ne o teoriji: kaj se dogaja in kaj smo že naredili.« Kateri projekti so izvedeni, kateri tečejo in kakšne so izkušnje z uporabo baterijskih in drugih hranilnikov? Kakšen je njihov prispevek v elektroenergetskem sistemu? In kaj se dogaja v transportu? Elektrifikacija transporta bo močno vplivala na elektroenergetiko: »Elektroenergetika bo morala zagotoviti energijo in predvsem moč, pa tudi zanesljivost, razpoložljivost in kakovost energije. Spreminjata se fizična in časovna razporeditev. Vsi parametri so precej drugačni kot pri zdajšnjih omrežjih, zato se moramo ukvarjati s tem.«

Brez celostne strategije so cilji težko dosegljivi

2. Glavna tema drugega panela bo državna strategija elektroenergetike v povezavi z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom in energetskim konceptom Slovenije. »Elektroenergetiki vidimo glavno težavo v odsotnosti celostne energetske državne strategije. To povzroča naši panogi hude težave. Imamo parcialne cilje, na primer za elektromobilnost, za segment obnovljivih virov, za zmanjšanje primarne energije ogrevanja. Pri hidroenergetskem potencialu imamo še nekaj rezerv, vendar jih zaradi težav pri umeščanju v prostor ne moremo izkoristiti.

Imamo regulativo, ki nenavadno spodbuja sončno energijo. Nimamo vetrne energije, ki sicer ne bo nikoli naš primarni obnovljivi vir. Dokler ne bomo dobili celostne strategije, bomo težko sledili prehodu in ciljev ne bo mogoče doseči,« napoveduje razpravo Hrast.

Kako združiti različne poglede

Panel bo odprt za javnost, sodelovali bodo tudi govorniki, ki niso iz elektroenergetike: »V Sloveniji ne zmoremo sestaviti različnih pogledov. Politika ima svoj pogled, nevladne organizacije svojega, stroka svojega, ne znamo pa jih združiti, da bi našli skupno rešitev. Letos odpiramo to problematiko. S Slovensko akademijo znanosti in umetnosti se pogovarjamo, da bi jeseni ali v začetku prihodnjega leta pripravili posvet, ki bi ga soorganiziralo naše združenje. Potrebujemo pa sogovornike iz politike in civilne družbe, da oblikujemo način, kako se pogovarjati, kako najti skupni jezik.«

V javnosti nerealna slika

Velikokrat ima na podlagi posameznih praktičnih primerov javnost popolnoma nerealno sliko. Hrast opiše dva primera nerealne slike. Prvi je ta, da bi lahko bili s sončnimi elektrarnami povsem samooskrbni. Drugi, zmanjšali bomo porabo primarne energije, torej celotne energije: električne in toplotne energije, plina, pogonske in druge energije. »Z racionalno rabo se zmanjša poraba nekaterih vrst energije, vendar pa veliko te rabe preide na električno energijo, ki se bo zato povečala.«

S to tematiko je povezano vprašanje, kakšno stopnjo elektroenergetske samozadostnosti hočemo. Zdaj uvažamo od osem do 20 odstotkov električne energije. »Lahko je reči, zaprimo fosilne vire in uvažajmo električno energijo. Kakšni pa bosta cena in razpoložljivost energije, ko jo bomo potrebovali?«

Omejeni pri soncu, vetru in vodi

Kako naj se odločimo v takšnih razmerah? »Če ne bo velikih tehnoloških prebojev, je za Slovenijo edina rešitev jedrska energija.« Zakaj? »Več kot 15 odstotkov porabe ne bomo mogli zagotoviti s sončno energijo. Omejeni smo s površino in številom sončnih ur. Vetrnega potenciala imamo razmeroma malo. Izkoristili smo že dobro polovico tehničnega potenciala hidroenergije, vendar vsega ne bomo mogli izkoristiti zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov. Potem nam pa zmanjka …«

Poraba pa raste. »Zdaj porabimo okoli 13 teravatnih ur električne energije na leto, z elektrifikacijo prometa in ogrevanja lahko poraba zraste do 18 teravatnih ur v letu 2030. Ko bo jedrska elektrarna nehala obratovati, se bo proizvodnja zmanjšala za šest do sedem teravatnih ur,« je ocenil Hrast.

Veliko podatkovje v elektroenergetiki

3. Zadnji dan se bodo ukvarjali z uporabo velike količine podatkov – big data: podatki od merjenja, od obdelave podatkov porabnikov in podatkov, ki jih dobimo iz naprav in postrojev elektroenergetskega sistema. Vsaka naprava ima procesor, ki ponuja veliko podatkov, ki pa jih je treba upravljati: jih kakovostno zajemati, prenašati, obdelati in uporabiti za analize in odločitve.

Paneli so namenjeni širšemu pogledu in stališčem, ki jih posredujejo javnosti in odločevalcem, zelo tehnične tematike pa bodo obravnavali v 22 študijskih komitejih, od tega 16 v CIGRE in šest v CIRED. Ukvarjali se bodo, na primer, z napravami za proizvodnjo, transformacijo, z visokonapetostnimi napravami, s sklopi, kot so kablovodi, daljnovodi, sekundarni sistemi, z razvojem, obratovanjem, okoljskimi vplivi in tehničnimi lastnostmi sistema pa tudi z materiali, pametnimi omrežji in drugim.

Zanesljivost, razpoložljivost in kakovost

Sklepi konference vedno prinesejo tudi poglede, kako ohraniti raven zanesljivosti, razpoložljivosti in kakovosti elektroenergetskega sistema. Na konferenci se bodo ukvarjali tudi z odpornostjo (resilience) elektroenergetskega sistema, čeprav ta tematika tokrat ni posebej poudarjena, med drugim pa vključuje odpornost ob naravnih ujmah, tehnično odpornost sistema in informacijsko varnost.

Nekateri sklepi konference bodo zelo tehnični, na primer pri uvajanju novih tehnologij: katere tehnologije smo zmožni obvladati, katere so na našem pragu, kaj smo z uvajanjem novih tehnologij dosegli doslej, kje je pot do hitrejšega osvajanja novih tehnologij.

Organizatorji pa želijo predvsem sporočiti javnosti, da energetski prehod ne bo poceni. Gotovo bo sistem dražji, kot je danes. »Za koliko bo dražji čez 20 let ali leta 2050, je težko reči, a bomo poskušali povedati vsaj okvirno,« je končal predsednik združenja CIGRE-CIRED Marko Hrast.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenski kriptomilijonar postavlja eno največjih baterij v tem delu Evrope 2

Na Jesenicah bodo jeseni dokončali 13-megavatni baterijski sistem, investitorja sta Damian Merlak, ex Bitstamp, in Roman Bernard, Encom....

OK & EN
Novice
Novice Lani sprejeta gradbena zakonodaja pred prvimi spremembami

V dveh tednih bodo v javni razpravi predlogi sprememb gradbene zakonodaje, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Težko je verjeti: na Novi Zelandiji denar raste na drevesih, v Sloveniji je gozd vir ogljika 3

»Denar res raste na drevesih,« je za portal stuff.co.nz zatrdila novozelandska kmetica Marlene Anderson. Govorila je v šali, a je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju, video) Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi? 5

O vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn smo govorili z direktorjema Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Tako v Sloveniji nastaja nov segment elektrotrga

Predlog sprememb energetskega zakona vključuje določilo, ki bi operaterjem baterijskih sistemov in upravljavcem odjema električne...

OK & EN
Novice
Novice 'V primerjavi z zgodbami iz energetike je Alan Ford resna literatura' 19

Objavljamo nekatere misli s foruma o novostih pri obnovljivih virih na konferenci Energetika in okolje.

OK & EN
Novice
Novice Zakaj bežigrajski stadion ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja 1

Razliko med celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim dovoljenjem in okoljevarstvenim soglasjem je...