Navedba v odgovoru na članek Kdo se boji hidroelektrarn na Muri in Savi, da je HESS tako organu, ki je vodil postopek – to je ARSO, in stranskim udeležencem protizakonito onemogočal dostop do ihtioloških študij in monitoringov, ki bi morale med drugim biti tudi del poročila o vplivih na okolje, ne drži. DPRS od HESS nikoli ni zahteval kakršnekoli študije ali monitoringa, temveč so to zahtevali od Zavoda za ribištvo Slovenije. Pomembno je tudi poudariti, da se študije, ki jih je zahteval DPRS od Zavoda za ribištvo Slovenije, ne nanašajo na HE Mokrice, temveč na gorvodne elektrarne in so bile izdelane v obdobju od 2004 do 2011, zato jih ARSO ni prepoznal kot pomembne za postopek izdaje OVS za HE Mokrice in od družbe HESS tudi ni zahteval, da jih priloži k vlogi za izdajo OVS za HE Mokrice.
Nikakor tudi ne drži navedba, da bi izvedene študije kakorkoli pritrjevale pavšalni in nestrokovni oceni DPRS o uničujočih vplivih gradnje HE Mokrice na naravo. Nadalje so vse izdelane strokovne študije za HE Mokrice pritrdile oceni vpliva HE Mokrice na naravo, ki jo je izdelal strokovni izdelovalec, ki je dal oceno, da je vpliv HE Mokrice na naravo nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov. Tej oceni so pritrdili tudi: Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in ARSO, kakor tudi ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je zavrnilo pritožbo DPRS v postopku pred tožbo na upravnem sodišču.
Prav tako ne drži pavšalna in nestrokovna navedba DPRS v prispevku, da gorvodno zgrajene HE še bolj poplavno ogrožajo območja. Glede navedb, vezanih na protipoplavno zaščito, poudarjamo, da samo celovito izveden večnamenski projekt zagotavlja protipoplavno zaščito naselij v Posavju. Projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi je zasnovan kot celota s HE Mokrice in je utemeljen z zakonom o spodnji Savi, ki ga je leta 2000 sprejel slovenski parlament. Nedokončan projekt brez izgradnje zadnje načrtovane HE v verigi (HE Mokrice) ne izpolnjuje svojega namena glede protipoplavne zaščite okoliških naselij in tudi ne glede optimalnega obratovanja celotne verige. Vsaj tisoč prebivalcev Posavja tako zaradi blokiranja dokončanja projekta s strani društva, ki nima nobenih referenc s področja presoje vplivov na okolje, ostaja poplavno ogroženih.
Jasno je, da je nasprotovanje DPRS projektu HE Mokrice v bistvu nasprotovanje tega društva izgradnji katerekoli hidroelektrarne v Sloveniji in širše ter je del kampanje proti vsem HE na Balkanu, ki jo financirajo tuje fundacije. Nekonkretno in neargumentirano navajanje študij in iz njih izhajajočih ter nikoli eksplicitno predstavljenih negativnih ocen vplivov na naravo je zgolj način za zavlačevanje in onemogočanje izvedbe tega projekta, posledice pa bo občutila celotna Slovenija in njeni državljani.
Pravilno je, da imajo nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, možnost, da kot stranski udeleženci glede na svojo strokovnost proaktivno sodelujejo v postopkih presoje, vendar morajo pri tem pokazati tudi določeno raven državotvornosti in odgovornosti za družbo. S konstantnim zavlačevanjem, neprevzemanjem pošte in podobnim zaviranjem izvedbe projekta in pavšalnim ter nestrokovnim pojavljanjem v medijih pa omenjeno društvo žal ne kaže želje po konstruktivnem pristopu in zagotavljanju družbene koristi za državljane Slovenije, temveč sledi le ozko definiranim ciljem, kjer je skrb za naravo le pretveza oziroma orodje za dosego teh ciljev.
Suzana Poldan, vodenje stikov z javnostmi in samostojna ekonomistka v kontrolingu, HESS
