Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring Strokovnjakinja: Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo, je za STA dejala Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Ostane monitoring, kako hitro in v kakšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebej ob intenzivnih padavinah. Bi pa lahko bil vodni vir ogrožen dlje časa.
Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode Vodooskrba Rižanskega vodovoda varna, poziv k varčni rabi vode Vodooskrba na Obali je trenutno varna in pod nadzorom, so sporočili iz javnega podjetja Rižanski vodovod Koper.
(foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov (foto) Top zeleni poslovni ideji: veganski burger in usnje iz jabolčnih olupkov Na slovenskem delu tekmovanja ClimateLaunchpad so izbrali zmagovalca, ki bosta sodelovala na evropskem finalu za najboljšo zeleno poslovno idejo.
O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju O sosežigu odpadkov v Tešu danes na seji občinskega sveta v Šoštanju Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bodo po napovedih na današnji redni seji občinskega sveta Občine Šoštanj svetnikom predstavili modelno študijo možnosti energetske izrabe izbranih odpadnih materialov v Tešu. Študijo so vodilni iz Teša prejšnji teden že predstavili vodstvu občine.
Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN Podnebne spremembe ne prinašajo le vročine, ampak tudi aparthajd, svarijo v OZN Podnebne spremembe ogrožajo demokracijo in človekove pravice, je zapisal posebni poročevalec Združenih narodov Philip Alston.

(intervju) Zakaj je greentech priložnost za Slovenijo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
Gregor Benčina dodaj
Slovenijales dodaj
Cleantech dodaj
 
Čas branja: 4 min
23.05.2019  09:30
(intervju) Zakaj je greentech priložnost za Slovenijo
"Pri usmerjanju družbe v odgovorno ravnanje z naravnimi viri in prehodu v krožno gospodarstvo bi lahko dober zgled našli v aktivnostih na Finskem," pravi Gregor Benčina, Slovenijales in CER.
Foto: Irena Herak

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
okolje   dodaj
Gregor Benčina dodaj
Slovenijales dodaj
Cleantech dodaj

Greentech, iniciativa za trajnostno naravnan gospodarski in družbeni razvoj, ponuja Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu vrsto novih priložnosti, a odzvati se moramo hitro, je prepričan Gregor Benčina, predsednik Skupine Slovenijales, častni konzul Republike Finske v Sloveniji in eden od pobudnikov ustanovitve Centra za energetsko učinkovite rešitve (CER). Na njegovo pobudo bo Greentech letos uvrščen tudi v program Blejskega strateškega foruma.

Zakaj se krepi pomen do okolja prijaznega gospodarstva? So vzrok podnebne spremembe, potrebe po razbremenitvi okolja, zmanjševanju ogljičnega odtisa, manjši uporabi plastike ali so še drugi razlogi?

Leta 1900 je bilo na svetu 1,6 milijarde ljudi, danes nas je že skoraj osem milijard. Na osnovi te rasti in industrijskih in tehnoloških revolucij se povečujejo potrebe po prostoru, naravnih virih, hrani in energiji. Za lažjo predstavo o svetovni rasti potreb je preprostejša primerjava na primeru Slovenije. Si predstavljate, kako bi živeli, če bi imela Slovenija danes 6,5 milijona prebivalcev? Potrebe po naravnih virih kot tudi obremenitev okolja zaradi industrializacije, transporta, uporabe nafte, premoga in rudnin je takšna kot še nikoli prej. Zaradi vsega tega narašča količina odpadkov, neustrezno ravnanje z njim pa pomeni dodatno težavo, ki se odraža v onesnaženju okolja, predvsem pa morja.

Zakaj je prišlo do tega? Kakšen je pogled gospodarstvenika?

Na osnovi ekonomskih meril se je svet razvijal, kot se je, cena za uporabo naravnih virov in za obremenjevanje okolja pa ni bila ustrezno postavljena, zato nam bo »račun« izstavljen sedaj. Višji kot bo, bolj se bomo zavedali potrebe po spremembah in bližje bomo optimalnejši uporabi virov. V najrazvitejših delih sveta že ukrepajo v tej smeri, v drugih delih bodo nevzdržne razmere prej ali slej pripeljale do nuje po ukrepanju.

Kje je v tej zgodbi Slovenija?

V Sloveniji razumemo pomen naravnih virov in njihove ohranitve za kakovost življenja, med drugim imamo v ustavi zapisano pravico do pitne vode, zrak je še vedno razmeroma čist, vzpostavljeni pa so nadpovprečni mehanizmi varovanja okolja. Zaradi naštetega verjamem, da imamo Slovenci na tem področju razmeroma dobra izhodišča in veliko priložnost, izzivi pa nas čakajo v energetiki, ravnanju z odpadki in pri usmerjanju družbe v odgovorno ravnanje z naravnimi viri in v krožno gospodarstvo. Dober zgled je lahko Finska, ki je na tem področju zagotovo med najaktivnejšimi državami in naštete teme uvršča tudi visoko na seznam prioritet ob prevzemu predsedovanju EU v drugi polovici leta 2019.

Kakšne so koristi od greentecha? Kako lahko zmanjšamo škodo, ki jo povzroča gospodarsko delovanje? Zakaj je prav, da tudi podjetja znižujejo svoje obremenitve okolja?

V prvi vrsti gre za odgovornost do okolja in do naslednjih generacij, v drugi vrsti za ekonomske koristi, ki pa so lahko neposredne ali posredne. Odziv družbe do velikih onesnaževalcev in velikih porabnikov energije je lahko hitro zelo kritičen in se lahko pokaže celo v negativnih potrošniških odločitvah, po drugi strani pa se v smeri odgovornega ravnanja do okolja in nizke porabe energije že oblikujejo novi trendi, ki lahko podjetjem pomenijo nove konkurenčne prednosti. V svetu smo priča dvema megatrendoma, eden je digitalizacija, drug pa trajnostni razvoj. Oba bosta izjemno vplivala na naše življenje in življenjske navade v prihodnjih letih in oba prinašata povsem novo kakovost življenja. Pri prvem se morajo podjetja čim prej prilagoditi, pri drugem, ki pomeni v obliki greentech izzivov še večjo priložnost, pa smo lahko Slovenci zaradi znanja in drugih lastnosti med vodilnimi v svetu.

Kdo sodi v zeleno gospodarstvo? V katerih panogah najdemo do okolja prijazna podjetja in zakaj menite, da je greentech nov megatrend?

Zeleno gospodarstvo ni nekaj ločenega in ni vprašanje, kdo je lahko njegov del. V svoj poslovni model lahko vsak vključi tudi komponento zelenega gospodarstva. Tako kot se bo digitalizacija dotaknila prav vsakega, lahko vsak posameznik ali vsako podjetje najde svoj izziv tudi na področju greentecha. Greentech je iniciativa za gospodarski in družbeni razvoj v smeri uporabe znanja, tehnologije in virov na način, ki je za okolje vzdržen, in optimalno izkoristi naravne vire z možnostjo uporabe energije iz obnovljivih virov. Greentech pomeni približno tri tisoč milijard evrov, po napovedi strokovnjakov se bo do leta 2025 podvojil, potem pa mu napovedujejo še bolj strmo rast. Pojem greentech pa je še širši pojem. Prav je, da so okoljska vprašanja integrirana v celoten proces prehoda v industrijo 5.0, ki mora biti celovito in z vseh zornih kotov trajnostno naravnana.

V katerih državah se je greentech najbolj uveljavil?

Med vodilnimi na tem področju danes najdemo najrazvitejše svetovne države, od evropskih držav so med najaktivnejšimi in najbolj inovativnimi predvsem nekatere srednjeevropske in nordijske države na čelu z že izpostavljeno Finsko. Tam so to iniciativo poimenovali Cleantech hub, družbeni program, v katerem združujejo aktivnosti tako velikih kot malih, pa Commitment 2050. Program Commitment 2050 jasno kaže, da je ključ angažiranje vseh, in sicer tako, da vsak s svojo aktivnostjo, pa naj bo majhna ali velika, prispeva delček za boljši jutri oziroma za življenje v boljšem okolju in boljši družbi.

Je greentech priložnost za slovensko gospodarstvo? Zakaj? Ali prinaša delovna mesta z nadpovprečno dodano vrednostjo? Lahko navedete kakšen tuj zgled?

Greentech pomeni izredno priložnost za slovensko gospodarstvo in tudi za Slovenijo a le, če se bomo razmeroma hitro odzvali in izkoristili val, ki prihaja. Usmeritev v greentech prinaša sodobnejša in tehnološko bolj opremljena delovna mesta, kjer se z uporabo znanja ustvarja z višja dodano vrednost, posledično pa tudi višje dohodke in boljšo kakovost življenja. Prinaša pa tudi nove primerjalne prednosti države, kot tudi priložnost za drugačno sestavo prihodkov proračuna, predvsem v smeri pravičnejše obremenitve za uporabo do sedaj brezplačnih naravnih dobrin.

Dobri primeri so električna mobilnost na primeru Tesla, varčevanje z energijo na osnovi energetskih sanacij objektov in uporaba led svetil. Dober primer je tudi gradnja aktivnih hiš oziroma objektov, ki ne potrebujejo zunanjih virov energije in so narejeni s pomočjo naravnih materialov, zagotavljajo pa najvišjo kakovost bivanja. Še konkretnejši primer so energijsko samozadostne tovarne, ki uporabljajo za obratovanje le na njihovem prostoru proizvedeno energijo. Taksne primere dobrih praks imamo tudi v Sloveniji.

Letos bo greentech na vašo pobudo uvrščen tudi v program Blejskega strateškega foruma, BSF. Kaj lahko uvrstitev prinese BSF in kaj Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu?

Veseli me, da so organizatorji Blejskega strateškega foruma na pobudo Centra energetsko učinkovitih rešitev, pod okriljem katerega se že združujejo številna slovenska podjetja, prepoznali priložnost, ki jo prinaša greentech in bi jo veljalo izkoristiti tako z vidika strateške umestitve in razvoja države kot tudi iz vidika BSF. Blejski forum ima ob ustreznem razvoju dogodkov priložnost, da postane globalni in vodilni strateški forum za tematiko greentech. Če nam z vztrajnostjo in trdim delom uspeva biti med vodilnimi v svetu športa, se nam na enak način sedaj ponuja priložnost na področju Greentecha.

Slovenija je dežela številnih naravnih danosti in zaradi še vedno odličnega izobraževalnega sistema tudi znanja polnih ljudi, prav je da skupaj ustvarimo okolje, ki bo zagotavljalo najboljše danosti in pogoje za napredno, tehnološko sodobno gospodarstvo, ki bo temeljilo na uporabi znanja, do okolja prijaznih metod in na učinkoviti rabi energije, s tem pa bodo zagotovljeni tudi ustrezni pogoji za večjo blaginjo ljudi in države.


Več iz teme:  

OK & EN
Novice
Novice Ogljični kuponi kot suho zlato: Belektron je z njimi podeseteril dobiček in podvojil kapital 15

Kaj menite, koliko zaposlenih ima podjetje, ki je lani ustvarilo dobrih 24 milijonov evrov dobička in 737 milijonov evrov prihodkov? Šest.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (foto) Kronotermova toplotna črpalka, ki so jo Nemci uvrstili na prvo mesto v Evropi

V podjetju Kronoterm so predstavili nov model toplotne črpalke, ki je seznamu nemškega urada BAFA zasedla prvo mesto po sezonski...

OK & EN
Odpadki
Odpadki Kako na Vrhniki predelajo avtomobilsko zračno blazino v nakupovalno torbo 2

V Komunalnem podjetju Vrhnika so lani začeli izdelavo nakupovalnih torb in nahrbtnikov iz blaga za zračne blazine. Torbe so negorljive in...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Slovenija je dobila prvo ultra hitro e-polnilnico 31

Münchenska družba Ionity je v Ilirski Bistrici postavila štiri 350-kilovatne polnilnice za električne avte. Projektant in izvajalec je...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Šarec pozval k prevetritvi nevladnih organizacij 21

Ministrstvo za okolje in prostor naj pripravi zakonodajo, ki bo prevetrila, katere so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu,...

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri 7

Tehnologija vetrnih elektrarn je danes do okolja bistveno bolj prijazna kot pred leti, ko so zasnovali (kasneje neuspešno) vetrno...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Subvencije za e-avte: Eko sklad na eni, avtomobilisti na drugi strani 4

Na Eko skladu so pred dnevi objavili nov poziv za subvencije za električna in priključno-hibridna vozila. Zapletlo pa se je pri pogojih...