V pripravi sta Nacionalni podnebni in energetski načrt (NEPN) ter Energetski koncept Slovenije (EKS). Kako ocenjujete priprave?
S potrditvijo pariškega sporazuma je globalna strategija za zmanjševanje količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) prvič dobila konkretne in zavezujoče okvirje. EU ima pri globalnih strategijah vodilno vlogo in ambiciozne cilje. Podrediti se jim bo morala tudi Slovenija. Glavni dokument EU je uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Njen cilj je, da države članice do leta 2050 dosežejo ničelne neto izpuste TGP. Nadgradnja uredbe so tudi pričakovane spremembe evropske energetske zakonodaje, Clean Energy Package, katerih namen je zagotoviti učinkovit evropski trg z električno energijo, ki bo pripomogel k doseganju podnebnih ciljev do leta 2050.
Republika Slovenija mora še letos sprejeti NEPN za obdobje do leta 2030, EKS do leta 2050 in strategijo TGP do leta 2050. Dokumenti so povezani. Odločilen bo prvi, NEPN, ki se mu bo moral prilagoditi tudi EKS, zadnji dokument pa bo v bistvu rezultat prvih dveh. Osnutek NEPN, ki smo ga poslali konec prejšnjega leta v Bruselj, ni dober. Vendar pa ekipa, ki je po lanskih volitvah prevzela ministrstvo za infrastrukturo, ni imela druge možnosti, kot da je poslala, kar je poslala. Konzorcij pod vodstvom Instituta Jožefa Stefana, v njem sodeluje tudi ELES, pa pripravlja nov dokument. Menim, da bomo oziroma da moramo letos sprejeti vse tri dokumente.
Med velikimi podjetji in lokalnimi skupnostmi je vse več napovedi, da bodo sami deloma uravnavali kakovost svoje elektrike. Primera sta Revoz in lokalna skupnost v Lučah. Kaj to pomeni za elektroenergetski sistem?
Kakovost preskrbe z električno energijo je možno izboljšati z vlaganji v javno omrežje oziroma z vlaganji v lokalne rešitve. Občutljivi odjemalci to počnejo že vrsto let ter tako zmanjšujejo tveganje za motnje in škodo v svojih procesih. V konkretnem primeru so uporabniki priključeni na distribucijsko omrežje, projekt urejata distribucijski operater in uporabnik omrežja, zato tehničnih in ekonomskih podrobnosti odločitve za naložbo ne poznam. Ponavadi so taka vlaganja posledica težav z doseganjem standardne kakovosti dobave električne energije ali pa uporabniki želijo oziroma potrebujejo nadstandard in zato izvedejo lokalno rešitev, ki jim nadstandard omogoča.
Pričakovan razmah OVE, lokalno delna samooskrba in individualni mali proizvajalci načeloma neugodno vplivajo na delovanje prenosnega sistema, ker so taki viri tehnično manj dovršeni od konvencionalnih in zato manj pripomorejo k obvladovanju frekvence in napetosti v sistemu. Težave so zaradi negotovosti njihove proizvodnje, ki povzroča neželena odstopanja od napovedanih vrednosti in možne velike naključne spremembe pretokov električne energije v omrežju, če je delež OVE velik. Zato je treba s povečevanjem deleža OVE povečevati tudi obseg sistemskih storitev in ustrezno dograjevati prenosno omrežje, da je prilagojeno za vsa možna obratovalna stanja. Oboje zahteva od sistemskega operaterja dodatna vlaganja.
Vgrajevanje baterij pa je s stališča sistemskega operaterja zaželeno. Te so namreč prožen vir, ki lahko nastopa tudi v okviru ponudbe nekaterih vrst sistemskih storitev, če se tako odloči njihov lastnik in prilagodi tehnično rešitev. S povečevanjem deleža OVE in posledično izrivanjem konvencionalne proizvodnje bo dodatna ponudba sistemskih storitev za ohranitev zdajšnje ravni kakovosti prenosa in dobave električne energije nujna. Ker se prihajajočih tektonskih sprememb zavedamo že dlje časa, smo se leta 2011 vključili v projekt Sumo, letos bomo končali največji mednarodni razvojno-raziskovalni projekt FutureFlow, ki ga tudi vodimo, smo pa tudi v fazi izvedbe projektov Nedo in Sincro.grid.
Kakšne spremembe pri zagotavljanju sistemskih storitev lahko pričakujemo?
Zaradi pričakovane ustavitve termoproizvodnje v Evropi moramo dolgoročno, to je v petih do desetih letih, s prožnimi viri sistemskih storitev nadomestiti tisto fleksibilnost, ki jo elektroenergetskim sistemom danes zagotavljajo termoenote. To ne pomeni, da bodo take enote v opisanem roku povsem izginile iz sistemskih storitev. Če želimo biti na varni strani in v obratovanju kljubovati vsem spremembam, ki jih prinaša energetska tranzicija, moramo v tem času zagotoviti alternativne brezogljične vire prožnosti.
Srednjeročno, nekje v treh do petih letih, bodo trgi sistemskih storitev v Evropi čezmejno povezani. Vsak sistemski operater bo energijo iz virov, ki jih bo zakupil pri svojih ponudnikih, ponudil na enotni evropski platformi, kjer si bodo ti viri med sabo konkurirali. Slovenski viri bodo lahko sodelovali pri odpravi neravnotežja, na primer, v Franciji in nasprotno.
Kratkoročno pa moramo, če želimo, da bo energija iz domačih virov prožnosti lahko ponujena na vseevropski platformi, preoblikovati nacionalne trge sistemskih storitev. To pomeni, da moramo določiti standardne produkte in njihove parametre. ELES je k temu intenzivno pristopil z oblikovanjem novih pogojev za ponudnike storitev izravnave, jih predstavil zdajšnjim in morebitnim novim ponudnikom, izvedel javno obravnavo in pred kratkim pridobil soglasje Agencije za energijo. Prvi korak je torej že bil narejen, sledi pa še veliko dela z uvajanjem.
Kakšno je zadnje dogajanje pri projektih pametnih omrežij Sincro.grid in Nedo?
Sincro.grid je slovensko-hrvaški projekt s 50-odstotnim financiranjem iz evropskega sklada CEF. Projekt je bil leta 2016 po oceni evropske komisije najboljši s področja pametnih omrežij. Končali smo večino javnih naročil, izbrani so dobavitelji za vse glavne komponente, razen za največji in tehnološko najzahtevnejši del, kompenzacijsko napravo SVC-STATCOM 400 kV. Izbor po drugi fazi javnega naročila bo opravljen junija. Projekt obvladujemo tako časovno kot tudi vrednostno.
V okviru prve faze slovensko-japonskega projekta Nedo smo namestili vso opremo in sisteme, zdaj pa demonstriramo napredne funkcionalnosti. Segment »Premakni porabo« je končan, 830 vključenih odjemalcev je večinoma izrazilo zadovoljstvo nad projektom in si želi v prihodnje še sodelovati pri podobnih preskusih. Odjemalci so z dinamičnim tarifnim sistemom prihranili povprečno deset evrov, kar je zadovoljilo njihova pričakovanja. Na Elesu smo potrdili, da lahko tudi mali odjemalci postanejo aktivni deležniki elektroenergetskega sistema, predvsem kot dopolnitev portfelja fleksibilnosti.
Posebej zanimivi so rezultati napredne funkcionalnosti obratovanja v zaprti zanki, s katero nam je na področju RTP Slovenj Gradec uspelo precej omejiti posledice prekinitev napajanja. Od vzpostavitve funkcionalnosti sta se zgodila dva dogodka, v katerih bi prej brez elektrike ostalo 2.200 odjemalcev, z novo rešitvijo pa jih je le 50.
Druga faza projekta se bo izvajala v Ljubljani in Idriji. Osredotočamo se predvsem na pametne skupnosti in njihove vloge v elektroenergetskem sistemu. Cilj je optimizirati rabo energije, povečati zanesljivost dobave in vzpostaviti sodelovanje pametnih skupnosti na trgih fleksibilnosti, tudi z uporabo baterijskih hranilnikov. Segmenti druge faze projekta so v fazah podrobnega načrtovanja, razvoja ali naročanja. ELES je na začetku leta objavil razpis za nakup litij-ionskega hranilnika električne energije z močjo štiri megavate in zmogljivostjo osem megavatnih ur. Vzporedno potekajo aktivnosti pri razvoju multifunkcionalne rabe hranilnika in napredne vzdržnostne sheme mesta Ljubljana.
Kako teče gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince?
Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Dela na postaji RTP Cirkovce so se že začela. Začetek objave javnih naročil za daljnovod načrtujemo v letošnjih poletnih oziroma jesenskih mesecih, leta 2020 načrtujemo začetek, leta 2012 pa konec gradnje.
So rešitve v predlogu sprememb energetskega zakona dovolj spodbudne za pridobivanje evropskih sredstev za razvojno-raziskovalne projekte?
V spremembah energetskega zakona je odpravljen dosedanji nesmisel. Za nepovratna neevropska sredstva zakonsko ni bila predpisana stimulacija. ELES tako ne bo imel od projekta Nedo niti evra bonusa, čeprav bo japonski partner vložil 20 milijonov evrov. Spodbude predpiše avtonomno Agencija za energijo v aktu o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Tu se ni spremenilo nič. Velja enkratna spodbuda v višini 0,5 odstotka pridobljenih nepovratnih sredstev, s čimer se ne pokrijejo niti stroški priprave študij in drugih osnov ter izdelava same prijave. Še vedno velja moja navedba iz članka »Bolje se je zadolžiti kot pridobiti nepovratna sredstva«, objavljenega 2. marca letos v Delu.
Kako gledate na zaplete pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in Muri?
Civilna družba mora imeti svoje mesto in vlogo v procesu razogljičenja elektroenergetike. Pri tem pa se mora zavedati tudi svoje odgovornosti. To, kar se nam dogaja v naši državi, nas oddaljuje od ciljev, vezanih na povečevanje deleža OVE v energetiki.
Katere nove projekte načrtujete?
Omenil bom štiri. Prvi je lokalni trg prožnosti. Lokacijske prožnostne platforme pomenijo osrednjo točko za zagon trgovanja s prožnostjo na distribucijski ravni in hkrati zagotavljajo večnivojsko transparentnost, ko želijo ponudniki fleksibilnosti nastopati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Pričakujem sodelovanje med družbo ELES in elektrodistribucijskimi podjetji pri razvoju lokacijskih platform. S tem bi zagotovili, da ob pomoči lokacijskega trga prožnosti vedno pridemo do najučinkovitejših rešitev, bodisi v smeri ojačitev omrežja bodisi v smeri nakupa fleksibilnosti.
Drugi je nov PCI (Projects of Common Interest), kjer bi glavno vlogo lahko prevzela elektrodistribucijska podjetja v sodelovanju z družbo ELES. Vzor je lahko češko-slovaški projekt ACON, kjer so s pravo kombinacijo pametnih vsebin na distribuciji in s povezovanjem dveh držav na 110-kilovoltni ravni pridobili ogromno evropskih sredstev za financiranje različne klasične in pametne infrastrukture prenosnega in distribucijskega omrežja. Trenutno analiziramo možnost projekta PCI na območju severne Primorske s povezovanjem z italijansko distribucijo in sistemskim operaterjem.
Tretji projekt je podrobna simulacija medsebojnega vpliva razvoja elektromobilnosti, trga električne energije, trga sistemskih storitev in delovanja elektroenergetskega sistema, s poudarkom na različnih možnostih pametnega vodenja polnilnic za električna vozila.
Četrti projekt pa je pretvorba presežka električne energije v vodik z njegovo vnovično uporabo predvsem v elektroenergetiki. Tu smo že v fazi podpisa pisma o skupnem nastopu s Plinovodi, HSE, HESS in drugimi.
Kako teče projekt e-mobilnosti E8?
Vam in bralcem vašega časopisa predlagam, da si ogledajo spletno stran e8concept.com, ki smo jo postavili za ta projekt. Na naslovnici je zapis: »Kot družba za ta izziv še nimamo vseh rešitev. Že danes pa vemo, da se bodo morali ključni deležniki na področju e-mobilnosti povezati ter skupaj poiskati odgovore na dve pomembni vprašanji: 1) Kako bomo trajnostno rešili izziv povečane potrebe po električni energiji, ki ga bo povzročilo istočasno polnjenje e-flote? in 2) Kako si zamišljamo omrežje, ki bo sposobno slediti pričakovanjem stotisočev voznikov hkrati?« Smo v procesu iskanja odgovorov na ti dve vprašanji, in sicer tako, da bomo odgovore pridobili v realnem okolju, saj bomo v kratkem postavili 22 polnilnic na lokaciji naših enot, vzpostavili integracijsko platformo in jo povezali s centralnim sistemom vodenja prenosnega omrežja. Mednarodno pa smo pristopili h konzorciju enega izmed največjih svetovnih proizvajalcev vozil, skupaj s še dvema velikima sistemskima operaterjema iz držav članic EU. Imen ne razkrivam, saj smo v fazi prijave na evropska nepovratna sredstva.
Se miselnost v slovenski elektroenergetiki spreminja? So spremembe dovolj hitre?
Menim, da se je miselnost v zadnjih dveh ali treh letih zelo spremenila. Manjka predvsem državna strategija, pomembna za prihodnje delovanje elektroenergetike. Pa s tem ne mislim proizvodnje, mislim na elektroenergetiko kot celoto, s poudarkom na omrežjih, klasičnih in pametnih. Najbolj pozitivno je, da je postala elektroenergetika zanimiva tudi za kup malih neenergetskih družb, ki se poskušajo uveljaviti pri pametnem upravljanju stavb, e-mobilnosti, integracijskih platformah in še bi lahko našteval.
V elektroenergetskih družbah vse bolj ugotavljate, da potrebujete tudi družboslovne kadre. Zakaj?
Dobro vprašanje. Pa veste, zakaj? Tudi sam sem družboslovec (smeh). Kot sem pred kratkim dejal na enem izmed energetskih simpozijev, imamo v družbi ELES srečo, da smo kot vodstvo multidisciplinarni – ekonomija, tehnika, pravo … Odločitve, ki jih sprejemamo, so tako presojane z različnih vidikov. Zakaj povečanje števila zaposlitev družboslovcev? Zato ker postajajo področja, kot so javna naročila, upravni postopki, sistemi upravljanja tveganj, poslovna odličnost ali odnosi z različnimi javnostmi, čedalje bolj zahtevna.
