Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, vsak prebivalec Slovenije pa povprečno za petkrat presega količino emisij toplogrednih plinov, kolikor bi jih smel, če bi želeli ohraniti podnebno ravnovesje.
Tako so med drugim sporočili avtorji poziva, namenjenega vladi zaradi podnebnih sprememb. Med prvimi podpisniki so klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, predsednik uprave GEN-I Robert Golob, nekateri okoljski aktivisti, univerzitetni profesorji in drugi.
Med podpisniki so poleg okoljevarstvenih organizacija tudi čebelarska in planinska zveza, skupnost občin, Rdeči križ in Karitas, društvo novinarjev, agencija GOLEA in drugi.
»Slovenija kot razvita država nosi večjo zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe, hkrati pa ima v primerjavi s številnimi drugimi državami tudi večjo zmožnost za ukrepanje,« so nadaljevali avtorji poziva.
»Osnutek NEPN-a, ki je ključen za uspešnost države pri doseganju dolgoročnega cilja, ne vsebuje cilja za energetske prihranke, predvideva ustavitev razvoja obnovljivih virov energije, zasleduje bistveno prenizek cilj zmanjšanja emisij. Osnutek tudi ne opredeljuje konca rabe premoga, niti se ne opredeljuje do škodljivih subvencij za fosilna goriva. Je brez ukrepov in identificiranih finančnih virov. To enostavno ni dovolj!«
Po 72. členu ustave ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. »Podnebje, sposobno vzdrževati človeško življenje, je del te pravice. Vsakdo ima tudi pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« so zapisali avtorji poziva in se sklicevali na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
»Dolžnost države je, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje, da varuje svoje prebivalce pred naravnimi nesrečami in katastrofami. Dolžna je ravnati preventivno in v primeru nevarnosti tudi ukrepati. Na podlagi znanstvenega konsenza glede nevarnosti, ki nam grozijo kot posledica podnebnih sprememb, je država dolžna, da odvrne te nevarnosti in prispeva k ustavljanju pregrevanja zemlje. Na podlagi zadnjega IPPC poročila mora pri izpolnjevanju pariškega sporazuma ravnati z dolžno skrbnostjo do svojih prebivalcev, sicer ne bodo ogrožene samo temeljne človekove pravice, pač pa življenje sploh,« so še zapisali avtorji, ki vabijo k podpisu poziva prek spletne strani podnebnakriza.si.
