Okolje & energija

(odziv) Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn

Odziv na članka (intervju) Kaj danes pravi okoljevarstvenik, ki je pred leti ščitil ptice na Volovji rebri, 19. junij 2019, in Zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn in kako naj bomo potem podnebno ambiciozni, 17. junij 2019

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ
Okolje & energija
Energetske nagrade
Okolje & energijaNataša Koražija Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ 1

Nagrade in priznanja so dobili Energetika Maribor, IJS, HESS, Občina Kočevje, GLS Slovenija, SNEP GreenTwin, Enertec, Zeleni Hrastnik

FINANCE
Okolje & energija
Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno 2

Za pionirski projekt skupnostne samooskrbe so ustanovili energetsko zadrugo, solastniki elektrarne so hkrati odjemalci, ki so si stroške energije znižali za 30 odstotkov

FINANCE
Okolje & energija
Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije 3

Vas mučijo nove omrežnine in razmišljate o novi sončni elektrarni z baterijami? Enertecovo orodje omogoča izračun optimalne kombinacije z naprednimi algoritmi

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

Avtor
20.06.2019 23:15
Čas branja: 3 min

V članku, kjer Damijan Denac, direktor DOPPS, pojasnjuje svoje nasprotovanje vetrni elektrarni (VE) Volovja reber pred leti lahko vidimo odgovor na vprašanja drugega članka in konference, ki se sprašuje, zakaj imamo tako malo vetrnih elektrarn.

Preseneča me, da lahko Damijan Denac kot direktor DOPPS (ki je NVO in letno dobi od države dober milijon evrov sredstev za delovanje in zaposluje okoli 12 ljudi) govori tako „na palec” in brez argumentov ali raziskav. Damijan Denac, zastopnik društva DOPPS (ki naj bi strokovno in z argumenti pojasnil svoja večinoma nasprotovanja postavitvi VE oziroma česarkoli do ptic neprijaznega), se konkretnim odgovorom na vprašanja izogne.

Tudi sam imam rad ptice, njihovo prisotnost med nami, v naravi. Tudi mene moti, da je mortaliteta ptic tako visoka in, da nekatere vrste dobesedno izumirajo. A moti me tudi, da DOPPS in njen direktor Damijan Denac z ničemer ne argumentirata svojih odločitev, ki investitorjem in državljanom nasploh za več let ali kar za vedno preprečijo kakršnokoli družbeno koristno investicijo.

O čem govorim? Damijan Denac je kot član Koalicije za Volovjo reber pomagal preprečiti postavitev VE Volovja reber in ustaviti projekt, ki bi tem krajem trajno zagotovil elektriko iz OVE. Svoje nasprotovanje so argumentirali z raziskavo, ki je prikazala VE kot možen vzrok za visoko mortaliteto ptic in ogrožanje beloglavega orla (ki, mimogrede, na takšni višini, kot je Volovja reber, sploh ni prisoten). Vprašati bi se morali, ali je vse navedeno v raziskavi res ter razlikovati med vzrokom in posledico.

Za odgovor (ki ga nobena raziskava DOPPS doslej ni priskrbela) na vprašanje, o kakšni stopnji mortalitete ptic zaradi VE sploh govorimo, sem pogledal nekaj tujih raziskav. Ena od njih je kanadska, kjer so VE mnogo večjih dimenzij in zmogljivosti, a je mortaliteta ptic le 0,27 odstotka! Ja, samo toliko. Okoli 50 odstotkov mortalitete ptic povzročijo naravni sovražniki ptic, to so mačke in drugi. Drugih skoraj 50 odstotkov mortalitete ptic pa povzroči promet (avtoceste, ceste...).

Pri VE Volovja reber, kjer bi imeli mnogo manjše vetrnice, ki znatno manj ogrožajo ptice, bi taki podatki pomenili, da bi avtocesta in živali pobili okoli 400-krat več ptic kot vetrne elektrarne. Zakaj je bil projekt leta 2013 ustavljen, Damijan Denac in DOPPS ter CI Koalicija za Volovjo reber, nimajo argumenta ali odgovora.

Zato bi od DOPPS pričakoval, da preverijo vsa dejstva. Vsled tega sprašujem:

Prvič: Mortaliteta ptic pri VE (kot pomembnem viru OVE) je minimalna (četrt odstotka ali v vsakem primeru manj kot en odstotek). Ob tem pa fosilni viri energije pobijejo neprimerljivo večje število ptic (raziskava mrtvih ptic okoli VE in okoli, recimo, TEŠ6 bi bila dobrodošla, DOPPS). Zakaj potem niste nasprotovali Kristalni palači v Ljubljani, kjer je moč videti posledice zaletavnja številnih ptic v stekleno fasado objekta? Zakaj ne ukrepate ali zahtevate ukrepov v primerih daljnovodov, v katere se prav tako lahko (teoretično) zaletavajo ptice?

Drugič: Na evropsko komisijo ste leta 2014 naslovili uradno pritožbo, v kateri navajate upad travniških vrst ptic v Sloveniji v petih letih za 33 odstotkov, in sicer: kosca za 60 odstotkov, repaljščice za 80 odstotkov, skovika in smrdokavre za več kot 75 odstotkov, skratka vzrok za to navajate „uničujočo kmetijsko politiko”. Moti vas, da kmetje travnike preorjejo v njive. A vzrok vas niti ne zanima: ob povečanju števila divjih zveri (šakal, volk, medved...) je varnost paše živine minimalna, zato je logična posledica, da kmetje opuščajo živinorejo in aktivnosti usmerjajo v pridelavo na njivi. Logično... Kaj bi torej naredili oziroma predlagali vi, da se problem reši? Na eni strani tehtamo, ali pobijamo ptice, na drugi, ali pobijamo divje živali, ter s tem rešujemo živinorejo... Vi zahtevate „pticam prijazno gospodarjenje s travniki” pa karkoli to že pomeni. Kaj predlagate, da bodo kmetje spet aktivirali živinorejo kot prioriteto? Po izkušnjah s pobojem živine vsled divjih živali (zaradi drugega akterja, ki zahteva „divjim živalim prijazno okolje”), predvidevam, da imate tako vi kot tudi varuhi narave in živali problem.

Tretjič: Izjavo Damijana Denaca iz intervjuja, da si mora na vprašanje o tem „kaj bi moral narediti investitor, če bi želel vnovič poskusiti s postavitvjijo VE na Volovji rebri”, odgovoriti kar sam, ocenjujem kot neresno in vlogi direktorja DOPPS neprimerno. Ali to pomeni, da bodo investitorji spet pridobili vse projekte, rešitve in soglasja, vi pa jim boste minirali vsa prizadevanja, ker „VE plašijo in vznemirjajo ptice, ter onemogočajo njihovo rabo prostora”. Od kje boste dobili nujno elektriko, za katero virov na Krasu ni? Iz vtičnice, boste rekli...

Četrtič: Tole vam, DOPPS, ne bo všeč, a menim, da če iščete krivca za poboje in izumrtje nekaterih vrst ptic, kot sta na primer vrtni strnad in veliki škurh, ga med investitorji v vetrne elektrarne ne boste našli. Tudi z raziskavami dokazana nizka mortaliteta ptic zaradi VE (0,27 odstotka oziroma znatno manj kot en odstotek) ni primerljiva s katastrofalnimi podatki o mortaliteti ptic vsled „uničujoče kmetijske politike”, kot trdite v Sporočilu za javnost aprila 2014. Ali ste zaradi vseh nasprotovanj in škodljivih odločitev na podlagi vaših netočnih in zavajajočih aktivnosti prevzeli odgovornost 15-letnega mrka investicij v VE po vsej Sloveniji? Ali se zavedate škode, ki ste jo povzročili zaradi 0,27 odstotka mrtvih ptic? V primerjavi z milijoni megavatov ur energije iz OVE, bi VE Volovja reber lahko že 15 let nudila elektriko iz OVE in subvencije prebivalcem, pa tudi subvencije za ohranitev habitata ptic namesto onesnaževanja TEŠ6 s fosilinimi gorivi (in seveda pobijanja ptic z emisijami), kar se dogaja zdaj in že 15 let. Primerjajte, analizirajte.

„Če ni politične volje, je težko razvijati vetrne projekte”, je bila izjava na konferenci. Dodajam: „Tudi če je volja, je težko razvijati vetrne projekte, saj je prioriteta „spodbujanje do ptic prijaznega gospodarjenja”.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Okolje & energija
 Nemško volilno leto: zeleni in rdeči tekmujejo, kdo bi odločneje opustil premog
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Nemško volilno leto: zeleni in rdeči tekmujejo, kdo bi odločneje opustil premog 3

Ker Evropa postavlja višje podnebne cilje, bo morala Nemčija opustiti rabo premoga prej kot leta 2038, je povedala nemška ministrica za okolje Svenja Shultze, SPD. Zeleni niso ostali tiho.

FINANCE
Manager
Svet po meri novih generacij
Manager
ManagerAljoša Domijan Svet po meri novih generacij

Želja po večjem nadzoru, učinkovitosti in nižanju stroškov je najbolj izrazita prav pri starejših generacijah, ki ta trenutek upravljajo večino kapitala. 

FINANCE
Okolje & energija
V HSE so sešteli: lani so v razne proračune plačali 200 milijonov evrov
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar V HSE so sešteli: lani so v razne proračune plačali 200 milijonov evrov 10

Družbe iz skupine Holding slovenske elektrarne so po oceni v letu 2020 v državni in lokalne proračune prispevale več kot 200 milijonov evrov dajatev.

FINANCE
Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu?
OGLAS
Finance
Finance PR Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu? (OGLAS)

Sončne elektrarne nudijo podjetjem cenovno ugodno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo, kar pomembno zmanjšuje stroške, še posebej za tista podjetja z visoko porabo energije.

FINANCE
Slovenci na Kickstarterju zbrali 4,2 milijona evrov, danes že zaposlujejo
Finance
Blaž Abe Slovenci na Kickstarterju zbrali 4,2 milijona evrov, danes že zaposlujejo 4

Pametna ptičja hišica oziroma krmilnica je bila na Kickstarterju hit. S februarjem zaposlujejo osem ljudi

FINANCE
Janša ali Erjavec?
Finance
Jurij Šimac Janša ali Erjavec? 33

Glede na to, da imata oba politična bloka precejšnje težave z zagotavljanjem zadostne večine glasov v državnem zboru, bi bil morda res čas za razmislek o predčasnih volitvah.

FINANCE
Okolje & energija
Kako je v petek evropsko elektroenergetsko omrežje razpadlo na dva dela
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Kako je v petek evropsko elektroenergetsko omrežje razpadlo na dva dela 30

V petek, 8 januarja, med 14:05 in 15:08 je elektroenergetski sistem celinske Evrope razpadel na dva dela, so sporočili iz združenja evropskih operaterjev prenosnega sistema Entso-e.

FINANCE
Okolje & energija
Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost?
OGLAS
Okolje & energija
Okolje & energijaFinance PR Novi obračun omrežnine za podjetja: izziv ali priložnost? (OGLAS)

Z novim obračunom omrežnine, ki začne veljati julija 2024, se odpirajo možnosti za znatne prihranke s pametnimi prilagoditvami in učinkovitejšo rabo energije. Preverite, kako lahko izkoristite ta prehod.