Več kot deset držav na svetu vsaj četrtino jedrske energije pridobi v jedrskih elektrarnah. Francija jo na tak način pridobi približno tri četrtine, visok delež imajo tudi Madžarska, Slovaška in Ukrajina, ki več kot polovico vse elektrike pridelajo v jedrskih elektrarnah. Po deležu sledijo Belgija, Švedska, Slovenija, Bolgarija, Švica, Finska in Švedska, kjer ta delež presega tretjino.
V bilanci Južne Koreje jedrska energija predstavlja približno 30 odstotkov. ZDA, Velika Britanija, Španija, Romunija in Rusija dobijo približno petino elektrike iz teh elektrarn. Japonska je pred nesrečo v Fukušimi v jedrskih elektrarnah proizvedla več kot četrtino elektrike, vendar pa je ta delež v zadnjih letih upadel.
Največ jedrske energije proizvedejo v ZDA
Po podatkih Svetovne jedrske organizacije imajo največ jedrskih reaktorjev v ZDA. V 59 jedrskih elektrarnah obratuje 97 reaktorjev, še štirje so v gradnji, v načrtu in potrjena pa je gradnja še štirih dodatnih. Največje svetovno gospodarstvo je tudi največji svetovni proizvajalec jedrske energije, saj nanj odpade približno tretjina vse tovrstne energije.
Po številu delujočih reaktorjev ZDA sledi Francija, ki je največja izvoznica elektrike v Evropi. Država ima 58 aktivnih reaktorjev in ima v gradnji še enega. Francoski predsednik Emmanuel Macron je lani jeseni sicer napovedal, da bo država do leta 2035 zaprla 14 starejših reaktorjev.
Jedrska energija je vse bolj pomembna tudi na Kitajskem, kjer se zaradi slabe kakovosti zraka v zadnjem času raje kot za termoelektrarne odločajo za nuklearke. Trenutno obratuje 47 reaktorjev, 11 novih že gradijo, načrtovana je gradnja še 43 novih. V Rusiji imajo 36 delujočih reaktorjev in gradijo šest novih, načrtujejo pa še 24 novih reaktorjev.
Medtem ko sosednji Italija in Avstrija nimata jedrskih elektrarn, Hrvaška pa si s Slovenijo deli Nuklearno elektrarno Krško, ima Madžarska štiri delujoče reaktorje, v načrtih pa gradnjo še dveh novih. Izjave premierja Marjana Šarca, da je nujno vložiti trud v izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, je minule dni odmevala predvsem v Avstriji, kjer so v zadnjem desetletju že večkrat poudarili, da si ne želijo jedrskih elektrarn v sosednjih državah.
Namesto gradenj novih podaljšanje življenjskih dob obstoječih
Nove jedrske reaktorje postavljajo v večjem številu poleg Kitajske še Indija, Rusija in Združeni arabski emirati - države, ki v prihodnje zaradi razvoja pričakujejo skokovito rast povpraševanja po električni energiji. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) se bo moč jedrskih elektrarn med letoma 2016 in 2040 povečala za približno 25 odstotkov na okoli 518 gigavatov. Večino rasti, kar 34 odstotkov, bo prispevala Kitajska.
Poleg gradnje novih reaktorjev se številne države odločajo, da z nadgradnjo povečajo zmogljivost obstoječih elektrarn, saj je ta ukrep cenejši od novogradenj. Za tak ukrep so se, kot na spletni strani navaja Mednarodna organizacija za jedrsko energijo (IAEA), odločile ZDA, Švica, Španija, Finska in Švedska.
Večina jedrskih reaktorjev je bila sicer zgrajena za pričakovano življenjsko dobo od 25 do 40 let, vendar pa so inženirski dosežki omogočili podaljšanje njihovega delovanja od 40 na 60 let. Tudi življenjsko dobo obratujočega bloka Nuklearne elektrarne Krško bi podaljšali za 20 let do leta 2043. V Rusiji so večini jedrskih reaktorjev ob zagotavljanju potrebnih tehničnih nadgradenj življenjsko dobo podaljšali z začetnih 30 za dodatnih 15 ali pa celo 30 let.
Odrekanje jedrski energiji
Več evropskih držav pa se je medtem odločilo, da se popolnoma odpove jedrski energiji. Nemčija, kjer deluje sedem aktivnih reaktorjev, namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske elektrarne, iz katerih trenutno pridobijo 12 odstotkov električne energije. Odločitev je bila posledica omenjene jedrske nesreče v Fukušimi, ki je sledila katastrofalnemu potresu in cunamiju.
Da se bo odpovedala jedrski energiji, je napovedala tudi Španija, ki bo do leta 2050 zaprla vseh sedem elektrarn. Že leta 1978 so jedrske elektrarne prepovedali v Avstriji, kjer je prepovedano tudi prevažanje jedrskega goriva. Švicarski parlament pa je leta 2011 sklenil, da obstoječih reaktorjev ne bodo nadomeščali z novimi, to odločitev pa so pred dvema letoma podprli tudi volivci na referendumu.
