V družbi Dars so 1. aprila lani uvedli sistem DarsGo oziroma elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku za avtobuse in težka tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Cestninjeno omrežje vključuje avtoceste in hitre ceste pod koncesijo Darsa v dolžini 623 kilometrov. Razdeljeno je na 129 cestninskih odsekov, na vsakem je nad avtocesto nameščen cestninski portal. Med prehodom vozila portal zazna napravo DarsGo v vozilu, kar je osnova za obračun cestnine za prevoženi odsek. Cestnino zaračunajo samodejno na podlagi prevožene razdalje.
Od kod okoljski prihranki
Sistem DarsGo ima poleg zelo pozitivnih gospodarskih učinkov tudi zelo pozitivne okoljske učinke, so zapisali v Darsu v prijavi na razpis za do okolja prijazen izdelek. Pri starem cestninskem sistemu so morala vozila pred zapornicami ustaviti, plačati cestnino, potem pa speljati, poleg tega so bila pogosta težava kolone in čakanje. Vse to je povečalo porabo goriva in izpust toplogrednih plinov ter trdnih delcev v ozračje.
V Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožefa Stefana so pripravili raziskovalno nalogo Izdelava metodologije za izračun emisij CO2 in drugih onesnaževal zraka vozil na avtocestnem omrežju v Sloveniji. V nalogi so ovrednotili učinke uvedbe sistema DarsGo na zmanjšanje porabe goriva in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov in prašnih delcev PM2,5. V podjetju za ekonomsko in finančno svetovanje Tempus Babnik pa so po naročilu družbe Dars pripravili Poročilo o spremljanju rezultatov in učinkov za projekt Vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za težka vozila.
Povzetek rezultatov preračuna vožnje za avtobuse razreda 3 in tovorna vozila razredov 3 in 4 je prikazan v tabeli 1.
Koliko so in koliko bodo prihranili
Pri zaustavljanju in vnovičnem speljevanju vozila na cestninski postaji se poveča poraba goriva, ki za najtežja vozila presega deset kilovatnih ur, kar ustreza približno litru dizelskega goriva, na vsako zaustavljanje in pospeševanje. Ob upoštevanju, da je večji del težkih tovornih vozil uporabljal sistem ABC, so relativni prihranki nekoliko manjši. V povprečju znaša prihranek na zaustavitev vozila 6,5 kilovatne ure oziroma 0,65 litra goriva.
V prvih osmih mesecih delovanja sistema DarsGo, torej od 1. aprila 2018 do konca lanskega leta, je bilo prihranjeno 9.750 ton goriva, za 29.986 ton pa je bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V prihodnjih letih, ko bodo odstranjene vse cestninske postaje, bodo učinki še večji. V tabeli 2 so prikazani prihranki v osmih mesecih leta 2018 in ocene prihrankov za leti 2019 in 2020.
Ocenjujejo, da bodo v prihodnjih letih z rastjo prometa prihranki rasli, prihodnje leto naj bi znašali 168 gigavatnih ur. Pri izračunu so upoštevali rast cestnega tovornega prometa za od štiri do 5,3 odstotka, kar je nadaljevanje rasti zadnjih let. Upoštevali pa so tudi izboljšave na vozilih oziroma prehod v višji emisijski razred. Uvedba novega sistema cestninjenja prinaša tudi prihranke časa in zmanjša število prometnih nesreč.
Prihranki, prevedeni v evre
V prijavi na razpis so dodali tudi več finančnih kazalnikov projekta. Med drugimi:
● vrednost vlaganj brez DDV: 61,79 milijona evrov,
● letni stroški obratovanja: 14,10 milijona evrov,
● letni prihodki od cestnin (z ECO popusti): 255 milijonov evrov,
● nižji letni časovni stroški zaradi investicije: 3,66 milijona evrov,
● manjša poraba goriva: 15,47 milijona evrov,
● prihranek pri stroških nesreč: 0,08 milijona evrov in
● finančni prihranek pri izpustih 6,06 milijona evrov.
Projekt DarsGo je usklajen s sodobnimi trendi varovanja okolja, so nadaljevali v družbi Dars in dodali, da so v projekt vključili najnovejše tehnologije, ki omogočajo varovanje okolja in krepijo prometno varnost. Izboljšanje transporta z uporabo takšnih tehnologij je vključeno tudi v evropski akcijski program skupne prometne politike.
