Po besedah Goloba je mogoče iz podnebne krize priti tudi kot zmagovalec. "Zelena preobrazba je fantastična razvojna priložnost, s katero se pozicionirate na trgu, pridobite konkurenčno prednost pred ostalimi in lahko na koncu iz te krize na zelo pošten in pameten način celo zaslužite," je povedal na današnji Večerovi energetski konferenci na temo Zelena transformacija. "Tisti, ki bo z zeleno preobrazbo začel prvi, bo imel od nje največje koristi. Zato zavihajmo rokave in začnimo delati," je dodal.
Politika si je po Golobovih ocenah zadala prenizke cilje. "Podnebna kriza ni nastala zaradi premajhnega deleža obnovljivih virov energije, ampak zaradi izpustov ogljikovega dioksida. Naša strategija žal sledi brezglavo nareku Evropske komisije. Slovenija bi morala biti bolj ambiciozna," je prepričan.
Država se trenutno ukvarja s pripravo celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v katerem si bo postavila cilje na tem področju najmanj do leta 2030. Po besedah ministrice Bratušek bo dokument dan v javno razpravo do konca tega leta, sprejet pa v prvih treh mesecih prihodnjega leta. "Določiti moramo čim bolj ambiciozne cilje, ki pa morajo biti uresničljivi," je dejala.
Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Marko Maver je opozoril, da mora biti "prehod v nizkoogljično družbo pravičen, da ne bo preveč boleč". "Energetska revščina je problem, zato ne smemo nikogar pustiti ob strani," je dodal Filip Kokalj z mariborske fakultete za strojništvo.
Golob je ob tem poudaril, da je treba ljudem, ki imajo težave s plačevanjem stroškov za energijo, pomagati pri nakupu sončne elektrarne, saj bodo tako imeli dolgoročne koristi. "Zelena transformacija ni grožnja socialni pravičnosti. Ravno obratno, lahko jo uporabimo kot priložnost za izboljšanje," je prepričan.
Predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc je izpostavil potrebo po poenostavitvi postopkov na državni ravni za vlaganja v takšno infrastrukturo, strinjal pa se je tudi z oceno Mavra, da je treba več delati na osveščanju ljudi o pomenu in načinih uporabe obnovljivih virov energije. Tu Maver vidi pomembno vlogo medijev in lokalnih skupnosti.
Slednje imajo po besedah Kokalja sicer pripravljene lokalne energetske koncepte, "peša pa realizacija v praksi". Konkretno za Maribor je ocenil, da veliko dela na uvajanju obnovljivih virov energije, kot je na primer nakup novih avtobusov za mestni potniški promet. "Bi si pa Štajerci želeli, da bi imeli v lokalnem okolju več od našega največjega proizvajalca električne energije, torej Dravskih elektrarn Maribor (DEM)," je dejal.
Današnjo razpravo je pripravila časopisna hiša Večer v želji, da bi osvetlili energetske priložnosti in izzive v štajerski regiji in širše. Na celodnevnem dogodku bodo udeleženci govorili o odgovorni proizvodnji, obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, celovitem energetskem konceptu in energetski prihodnosti regije.
"Kot osrednji regionalni medij severovzhodne Slovenije, ki pa seveda pokriva tudi dogajanje na nacionalnem nivoju, želimo dejavno sooblikovati prihodnost svojega okolja. Prav je, da izkoristimo svojo prepoznavnost in povežemo akterje v skupnih prizadevanjih, da bo ta prihodnost trajnostna, zdrava in prijazna za vse," je povedal direktor Časnika Večer Uroš Hakl.