V združenju ZENS zagovarjamo rabo slovenskih energetskih surovin za proizvodnjo električne in toplotne energije in s tem ustvarjanje energetske neodvisnosti. Zato že nekaj let spremljamo dogajanja z rabo blata iz komunalnih čistilnih naprav. V letošnjem letu se je dodatno pojavil še problem zapore izvoza tega materiala.
Predstavljamo predlog za rešitev problema.
Blato iz komunalnih čistilnih naprav
Blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) nastaja kot odpadek pri izvajanju predpisanih zahtev za zagotavljanje dobrega stanja vodnih teles. Vsebuje organske snovi in hranila (dušik, fosfor, minerali), kar narekuje njegovo obdelavo. Nastajanja vedno večjih količin blata iz KČN ni mogoče preprečevati.
Možni načini obdelave komunalnega blata so:
● recikliranje komunalnega blata za uporabo na (ne)kmetijskih zemljiščih,
● termična obdelava za uporabo kot gorivo,
● dolgoročno skladiščenje stabiliziranega blata ter pepela iz termične obdelave blata za pridobivanje fosforja (rekuperacija fosforja) in
● sekundarna surovina za gradbeništvo.
Prve tri opcije imajo prednost v programu ravnanja z odpadki RS.
Termična obdelava blata iz KČN
Termična obdelava blata iz KČN pomeni okoljsko sprejemljivo in varno možnost obdelave blata. Taka obdelava blata ima naslednje prednosti:
● higienizacija, mineralizacija in najboljša možnost za pridobivanje inertnih ostankov obdelave,
● popolno uničenje organskih onesnaževal,
● izločanje anorganskih onesnaževal,
● zmanjšanje mase in prostornine,
● pridobivanje energije in
● zmanjšanje emisije toplogrednih plinov.
Prednost termične obdelave blata iz KČN
Bistvena prednost blata iz KČN je enostavna, varna in zanesljiva tehnologija. Produkta sosežiga v soproizvodni enoti sta toplota in elektrika. Glede na podobnost materiala z lignitom je blato iz KČN idealen material za dodajanje lignitu. V sosežig bi lignitu lahko dodajali vsaj deset odstotkov mulja, kar bi precej znižalo stroške proizvodnje energije. Osušeno blato iz KČN je homogeno predelano gorivo, ki je stalne kakovosti.
V nasprotju s sosežigom drugih alternativnih goriv (mešani komunalni odpadki in mešani industrijski odpadki) blato iz KČN ne vsebuje ne klora niti žvepla.
Alternativni energenti
Poglavitni tehnični problem pri sežigu alternativnih goriv, kot sta SRF in RDF, sta elementa žveplo in organsko vezan klor. Žveplo tvori agresivne kisline, elementa pa prispevata h koroziji tehnološke opreme, zlasti v fazah ohlajanja. Klor pa je pri višjih temperaturah veliko bolj agresiven. Oba elementa odstranjujejo z ustreznimi pralniki in filtri, kjer se vežeta v nenevarne spojine. Če je filtracija neustrezna, pomenita elementa veliko nevarnost za okolje in zdravje. Zlasti klor, ki v fazi ohlajanja dimnih plinov ponovno tvori zelo strupene spojine, kot so na primer dioksini.
SRF in RDF sta trdni gorivi, mešanici odpadnih materialov, ki jih lahko štejemo za sestavljene materiale. Jogurtov lonček, na primer, ne vsebuje samo plastike PE z aditivi, temveč tudi barvo, ki vsebuje znatno količino klora. Takšnih sestavljenih materialov se ne odstranjuje, niti ni mogoče 100-odstotno odstraniti kosov odpadkov iz plastike PVC, katere sestavni del je klor. V Sloveniji je stroj za odstranjevanje PVC in podobnih materialov postavljen samo v sežigalnici v Celju.
Razlike med alternativnimi energenti
Odstranjevanje klora iz dimnih plinov je zahtevno. Opisanega problema s klorom pri blatu iz KČN ni, saj v blatu ni prostega klorida.
Osušeno blato iz KČN ima kalorično vrednost večjo kot velenjski lignit, po fizikalnih lastnostih pa sta identična. Blato je homogeno predelano gorivo, ki je ves čas zelo stabilne kakovosti, za razliko od RDF in SRF, kjer lahko prihaja do večjih nihanj v sestavi.
Glede težkih kovin in ostalih elementov pa so vsebnosti v blatu iz KČN primerljive z RDF in SRF in za uporabo vseh naštetih goriv potrebujejo enake tehnične rešitve (filtracijo).
Zaključek
Uporaba blata iz KČN kot alternativnega goriva je veliko bolj primerna, varna in tehnično obvladljiva kot uporaba RDF in SRF. Tehnologijo je možno hitro osvojiti in zagotoviti varno odstranjevanje blata iz KČN ob hkratni proizvodnji toplote in elektrike ter ob zniževanju emisij toplogrednih plinov. Neodvisno, ekonomično in trajnostno.
Matjaž Valenčič, ZENS, je neodvisni energetski strokovnjak
