V UKC Ljubljana so prevzeli dva respiratorja, priskrbel jih je HSE

Že novembra je Splošna bolnišnica Murska Sobota glede na število prebivalcev v regiji postala z bolniki s COVID-19 najbolj obremenjena bolnišnica. Ob vrhuncih je bilo teh po okoli 150, več kot tretjina vseh bolnikov, in tako je bilo do sredine januarja. Strokovni direktor bolnišnice prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., pravi, da so zdržali, ker so se vnaprej pripravljali na najslabše in ker so dali od sebe najboljše. A niso si še oddahnili. Zdaj se pripravljajo na bolnike, katerih obravnava je predolgo zastala, in tudi na tretji val koronavirusne bolezni.

Odkar je prevzela vodenje svetovalne skupine za COVID-19, je specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović skorajda edina komponenta epidemije, na katero se lahko zanesemo. Čeprav je že nekaj mesecev pod drobnogledom javnosti in stroke, pod bremenom težkih odločitev in hodi po robu epidemije, ki kar noče ugasniti, se zdi enako odločna, energična in močna kot na začetku. Nekako naravno se zdi, da zdaj ta v javnosti najbolj vidna predstavnica stroke postaja še predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in želi izboljšati podobo stroke v javnosti.

Pigmentna retinopatija je skupina genetskih bolezni, ki prizadenejo očesno mrežnico. Pogostnost je bila ocenjena na približno 25 primerov na 100 tisoč ljudi (približno 500 v Sloveniji). Usherjev sindrom je sorodna bolezen, pri kateri imajo bolniki sočasno tudi prizadetost sluha.

Zdi se, da smo se v zadnjih letih z zdravili že zelo približali delovanju na sam vzrok luskavice. Nekatera biološka zdravila danes že pri več kot 60 odstotkih bolnikov dosežejo popolno izčiščenje kože, ugotavlja prof. dr. Tomaž Lunder, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana. »V zadnjem obdobju razmišljajo, ali bi nam z zgodnjo in učinkovito terapijo uspelo pri nekaterih bolnikih luskavico celo pozdraviti.«