Kako je GeoEnergetika v koronakrizi našla novo tržno nišo Kako je GeoEnergetika v koronakrizi našla novo tržno nišo Primer celjske GeoEnergetike kaže, kako se lahko podjetje v kriznih razmerah zasuka. Proizvajalec uličnih svetilk se namreč vse bolj usmerja v izdelavo zaščitnih vizirjev, prodaja je dobra zlasti v Nemčiji in Avstriji.
Poglejte, katere zelene projekte bo financirala EU Poglejte, katere zelene projekte bo financirala EU Evropska komisija bo v sredo objavila sveženj ukrepov za okrevanje po koronakrizi, v predlog pa bodo po prvih napovedih vključeni ukrepi za prenovo stavb, spodbujanje obnovljivih virov in vodikovih projektov ter ukrepi za pospeševanje trajnostne mobilnosti. Nemci že imajo primerne projekte.
Tako financirajo trajnostno preoblikovanje podjetij Tako financirajo trajnostno preoblikovanje podjetij Petega junija se končuje tretji rok za prijave na razpis agencije SPIRIT za spodbujanje razvoja novih, trajnostnih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih.
Ste plačali razkuževanje bloka iz rezervnega sklada? Ja. Kaj pa zdaj? Ste plačali razkuževanje bloka iz rezervnega sklada? Ja. Kaj pa zdaj? Upravniki oziroma stanovalci nekaterih večstanovanjskih stavb so uporabili rezervni sklad za poplačilo stroškov razkuževanja skupnih prostorov v času epidemije. Kako naj ravnajo zdaj, pojasnjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije.
Tako bodo pospešili začetek gradnje odlagališča za jedrske odpadke Tako bodo pospešili začetek gradnje odlagališča za jedrske odpadke Koordinacijska ekipa se bo sestajala enkrat na teden in vodila priprave na zagon gradnje odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke.
Komentar

Razlogi za zeleni načrt pri oživitvi gospodarstva po koronavirusu

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
komentar   dodaj
trajnostni razvoj   dodaj
koronavirus   dodaj
okolje   dodaj
Fatih Birol dodaj
 

 

Čas branja: 4 min
07.04.2020  00:30
Karte na gospodarskem zemljevidu se bodo v naslednjih mesecih zelo premešale. Katere gospodarske dejavnosti se bodo prilagodile in kako bodo odporne na nove prihajajoče krize?

Obveščaj me o novih člankih:  
komentar   dodaj
trajnostni razvoj   dodaj
koronavirus   dodaj
okolje   dodaj
Fatih Birol dodaj

Trenutna kriza zaradi koronavirusa ima prednost pred perečimi podnebnimi in okoljskimi težavami. Vendar mora biti načrt za oživitev gospodarstva, ki ga potrebujemo za spopad z ekonomskimi učinki pandemije koronavirusa, oblikovan tako, da bo hkrati reševal tudi izzive podnebne in okoljske krize ter socialnih neenakosti.

Zeleno okrevanje gospodarstva in s tem usoda naše družbe bosta v prihodnosti veliki meri odvisna od naših individualnih odločitev in tudi od političnih. Mnogi ekonomisti in oblikovalci politik trdijo, da bodo potrebni mnogo večji političnih ukrepi kot po finančni krizi leta 2008. Če bodo spodbujevalni ukrepi slabo premišljeni, lahko celo poslabšajo okoljsko krizo in povečajo socialno neenakost.

Oživitev gospodarstva po izhodu iz globalne recesije bo mnogo hitrejša, če bodo vlade in mednarodne institucije uskladile svoje ukrepe in predvsem poskrbele, da bodo finančni tokovi usmerjeni v zelene naložbe in ne bodo več podpirali visokoogljičnih investicij. Zeleno okrevanje gospodarstva bo zelo zahtevna naloga naše generacije. Temeljiti mora na znanju, tehnologiji, digitalizaciji, transparentnosti in etiki. Hkrati pa mora biti izrazito nadsektorsko.

Kljub temu, da je naša generacija pred dobrimi desetimi leti že doživela večjo gospodarsko recesijo, lahko trdimo, da v tem času nismo razvili modela, ki bi nam zagotavljal odpornost in vzdržnost družbe na prihajajoče krize. Zato smo v CER, centru energetsko učinkovitih rešitev in strateškemu partnerstvu za spodbujanje zelenega gospodarstva in zelenih tehnologij, prepričani, da mora biti oživitev gospodarstva usmerjena v nov, bolj vzdržen in vključujoč gospodarski model.

Prizadevamo si za spodbujanje konkretnih ukrepov, ki pospešujejo uporabo zelenih tehnologij v vseh sektorjih. Pod zelene tehnologije opredeljujemo storitve, produkte in procese v vseh sektorjih, katerih namen je blaženje posledic podnebnih sprememb in zmanjšanje njihovih učinkov. Povečujejo produktivnost in učinkovitost, zmanjšujejo stroške, odpadke, emisije, porabo energije in materialov. Optimizirajo porabo virov in energije. So sestavni del podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva. Ne nazadnje pa vplivajo tudi na spreminjanje navad in vrednot posameznikov ter spodbujajo razvoj trajnostne družbe. Naša vizija je, da bi Slovenija postala vodilna na področju zelenih tehnologij v regiji.

Slovenija ima priložnost, da postane vodilna država v zelenih gospodarskih dejavnostih

Slovenija ima številne prednosti, ki jih lahko v zdajšnjih razmerah zelo dobro izkoristi. Krizo moramo videti kot izvrstno priložnost, da prestrukturiramo slovensko gospodarstvo in ga ojačamo na področju zelenih gospodarskih dejavnosti. Kot država smo že prejeli laskavi naziv prve zelene destinacije, First Green Destination. Zakaj ne bi postali še prva država s celovitim zelenim gospodarstvom? Imamo vse možnosti, le odločiti se moramo. Dobre prakse v zelenih gospodarskih dejavnostih že imamo v različnih sektorjih, energetika, gradnja, mobilnost, napredni materiali, turizem, prehrana, IKT…

Še bolj ciljno usmerjeno spodbujanje razvoja in uporabe zelenih gospodarskih dejavnosti bi v državi zagotavljalo višjo kakovost bivanja in večjo odpornost posameznikov ter gospodarstva na prihajajoče krize. Hkrati bi tako zagotavljali bolj pravična in varna delovna mesta z dodano vrednostjo. Ob tem pa ne smemo prezreti makro in mikro ekonomskih učinkov zelenih investicij.

Lani 21 tisoč okoljskih investicij v vrednosti okrog 390 milijonov evrov

Vloga Eko sklada je bila v zadnjih desetih letih ključna za spodbujanje in uporabo zelenih tehnologij. Njegove spodbude so imele pomembne makorekonomske in okoljske učinke. Samo v letu 2019 je bilo dodeljenih 78 milijonov evrov nepovratnih spodbud in skoraj 58 milijonov evrov ugodnih kreditov za okoljske naložbe. S temi spodbudami je bilo izvedenih več kot 21 tisoč okoljskih investicij v vrednosti okrog 390 milijonov evrov, ustvarile pa so dobrih 7.800 zelenih delovnih mest. Naštete visoke številke so nedvoumen dokaz o uspešnih aktivnostih Eko sklada, da o zmanjšanih stroških za porabo energije, zmanjšani porabi fosilnih goriv in posledično izpustov niti ne govorimo. Zato menimo, da so tovrstne izjemno učinkovite spodbude nujno potrebne tudi v prihodnosti in jih je smotrno nadgraditi in povečati.

Finančna podpora zelenim gospodarskim dejavnostim

V prihodnosti bi moralo biti financiranje okrevanja gospodarstva namenjeno prednostno tistim subjektom, ki imajo oziroma bodo uvedli trajnostne in merljive načrte delovanja (z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika).

Javne spodbude in davčne olajšave bi morale prednostno podpirati zelene tehnologije in zelene gospodarske dejavnosti. Sočasno pa bo nujno potrebno bolj aktivno razvijati druge zelene finančne produkte (zelene obveznice, zelene hipoteke, zeleni krediti) in tudi zelena zavarovanja, ki bodo dodatno spodbudila zasebni kapital v vlaganja v zelene rešitve.

Transparentni sistemi in orodja za prehod v zeleno gospodarstvo

Trajnost si pogosto razlagamo vsak po svoje. Zato bo v prihodnosti integracija trajnosti v strategije in poročanje družb ključna za transparentnost in primerljivost doseganja trajnosti.

Na voljo so že različni obvezni in priporočljivi sistemi ter orodja za trajnostno poročanje. K nefinančnemu poročanju so z evropsko direktivo trenutno zavezana le podjetja z več kot 500 zaposlenimi. Vendar vedno več velikih podjetjih terja trajnostne kazalnike tudi od ostalih podjetij in organizacij v njihovi dobavni verigi.

Velik premik pri uvajanju zelenega gospodarstva bo narejen, ko bodo tudi lastniki začeli terjati trajnostno delovanje svojih podjetij. Evropska komisija je marca letos na podlagi dokumenta Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti objavila enoten evropski sistem klasifikacije za zelene gospodarske dejavnosti (EU taksonomija). Orodje je trenutno priporočljive narave, z njegovo pomočjo pa vlagatelji razumejo, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna in v pomoč pri določanju aktivnosti za prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Vzpostavlja skupni jezik med vlagatelji, izdajatelji, predlagatelji projektov in oblikovalci politik. Vlagateljem pomaga oceniti, ali naložbe izpolnjujejo stroge okoljske standarde in so skladne s političnimi obveznostmi na visoki ravni, kot je pariški sporazum o podnebnih spremembah.

Sistemski okvir, smernice in orodja za integracijo klimatskih tveganj v strategijo in poročanje gospodarskih družb, namenjeno vlagateljem, posojilodajalcem, zavarovalnicam in drugim deležnikom razvijajo tudi v odboru za finančno stabilnost skupine G20 (Financial Stability Board – FSB), ki je za finančna razkritja povezana s klimatsko krizo ustanovil posebno delovno skupino (Task Force on Climate-related Financial Disclosures – TCFD).

Ana Struna Bregar je izvršna direktorica CER – Centra energetsko učinkovitih rešitev

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Foto: Tine Ivanič / Unsplash



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

 

OK & EN
Elektrika
Elektrika V Divači montirajo napravo, ki bo omogočila vključitev vse več obnovljivih virov 1

Na razdelilni transformatorski postaji RTP Divača družba ELES montira kompenzacijsko napravo, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Naprava...

OK & EN
Tako dihajo štirje prototipi slovenskih respiratorjev 26

Štiri skupine razvojnikov so predstavile prototipe medicinskih ventilatorjev oziroma respiratorjev. Izdelki kažejo, da lahko v zdravstvu...

OK & EN
Elektrika
Elektrika To je prvi odprti razvoj jedrske elektrarne; Slovenci so zraven 7

Februarja so v ZDA zagnali platformo za odprtokodno oblikovanje, gradnjo in financiranje jedrskih elektrarn Open 100. K sodelovanju so...

OK & EN
Elektrika
Elektrika Janković omejuje konkurenco pri souporabi e-avtov, je tarnala Levica. Zaman 1

Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli predlog koncesije za sistem souporabe električnih vozil kljub negodovanju, da onemogoča več kot...

OK & EN
Novice
Novice To so nevladniki, ki izpolnjujejo tudi nove pogoje za delo v javnem interesu 7

V mreži okoljskih nevladnih organizacij v okviru projekta Plan B za Slovenijo so pridobili podatke, katere organizacije bodo lahko tudi po...

OK & EN
Kako sta si Vizjak in Janković skupaj ogledala čebelnik

Minister za okolje Andrej Vizjak in ljubljanski župan sta ob dnevu čebel v Tivoliju obiskala čebele samotarke.

OK & EN
Elektrika
Elektrika (intervju) V Slovenijo prihaja Teslina platforma za nadzor delovanja baterij in fotovoltaik

V podjetju N-GEN iz Žirovnice, lastniku največje evropske baterije, se pripravljajo na integracijo svoje platforme s Teslino in na čas,...

OK & EN
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj Od naivne zaljubljenosti do odgovornega partnerstva

Korona kriza kot priložnost za obvladovanje klimatske krize in vzpostavitev novega globalnega družbeno-ekonomskega dogovora