Okolje & energija
Komentar

Od naivne zaljubljenosti do odgovornega partnerstva

Korona kriza kot priložnost za obvladovanje klimatske krize in vzpostavitev novega globalnega družbeno-ekonomskega dogovora

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

27.04.2020 23:00
Čas branja: 3 min

Mogoče je v tem pomladnem razpoloženju še najlažje začeti z metaforo zaljubljenosti. Kaj vse bi počeli in doživeli, če bi nas ljubljena oseba uslišala, rekla »da«, kako popolno bi bilo naenkrat življenje. Pariški podnebni sporazum, Cilji trajnostnega razvoja, pa lanski Evropski zeleni dogovor in tik pred pandemijo korone sprejet nov evropski Akcijski načrt za krožno gospodarstvo – lahko jih beremo kot pisma trubadurja občudovani Zemlji.

Scenarije za sobivanje v blaginji imamo že zapisane

Pa se je zgodilo. Kot v najbolj apokaliptičnih romanih in filmih nas je korona virus »katapultiral« v razmere, ki imajo elemente »laboratorijskega preizkusa« - smo to, kar smo zapisali, pripravljeni uresničiti? Na primer kazalnik SDG Cilj 12 – Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe, ali pa Cilj 8. - Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse. Ti cilji so pogojeni z radikalnimi spremembami v gospodarstvu, za katere smo iskali načine, kako jih oblikovati. Čez noč smo se znašli v razmerah, ki so nas prisilile k drugačnemu delovanju, poslovanju, odločanju, bivanju. Tisto, v kar smo zrli kot pomladni zaljubljenci, nas je dobesedno »zadelo«.

Ko se zgodba odvrti drugače kot smo si zamišljali

Prebudili smo se v močno okrnjeno proizvodnjo, zmanjšano potrošnjo, delo in šolanje na daljavo, čistejšo naravo. Si pomeli oči in se soočili s kritičnimi razmerami, v katerih bivajo starostniki, s preobremenjenim zdravstvenim sistemom, rastjo števila brezposelnih in socialno ogroženih, pretrganimi verigami vrednosti, kulturo, športom, turizmom in drugimi panogami, ki so poniknile iz naše vsakdanjosti ... Če smo cilje in dogovore za trajnostno, zeleno, krožno tranzicijo podpisovali z občutkom odgovornosti za odnose, ki naj se vzpostavijo med različnimi deležniki, da jih dejansko uresničimo, imamo zdaj priložnost, da zrelost tega odnosa tudi dokažemo. Zavezništvo za zeleno okrevanje (Green recovery aliance), 14. aprila 2020 predstavljeno v Evropskem parlamentu, je še en poziv k vzdržnemu načrtu za okrevanje. V okviru Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP), ki ji predsedujem v Bruslju, smo preko različnih organizacij vključeni v iniciativo, v Sloveniji k povezovanju spodbuja CER.

Z ljubeznijo (sLOVEnija) v imenu kot svetilnik v viharju

Slovenija, ki bo v drugi polovici 2021 predsedovala Svetu Evrope, je med prioritete uvrstila krožno gospodarstvo in digitalizacijo. Tolikokrat izrečena misel, da smo država ravno prave velikosti, da smo lahko »pilotska dežela« za inovativne, trajnostne, regenerativne modele (na primer Climate KIC Deep Demonstration) , kliče po tem, da to potrdimo v praksi. Kako torej od Vizije Slovenije 2050, kjer je (romantično) zapisano: »V sozvočju z okoljem in časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja«, konkretno in odgovorno stopiti na pot preobrazbe ekonomskega in družbenega modela, za kar je napočil čas zdaj?

Nimamo vseh odgovorov, imamo pa drug drugega

V zagati smo, ko iz dneva v dan spoznavamo, kako zelo malo pravzaprav vemo. Jasno je le, da tako, kot je bilo, ne bo več. Vsakršni »recepti« bi bili prevzetni, zato zaključujem razmislek s petimi iztočnicami, ki naj bodo razumljene kot pobuda za premisleke o tem, kako sooblikovati vzdržno, zeleno gospodarstvo in družbo v času, ko bo prebujajoča pomlad prešla v vroče poletje in za tem - kot kažejo gospodarske napovedi - v sušno jesen:

1. Od parcialnih aktivnosti do sistemskih rešitev

Iščimo priložnosti izven ozkih, znanih in ustaljenih okvirjev. Z razumevanjem soodvisnosti in medsebojne povezanosti različnih delov večje celote. Posamezne dele povežimo v sistem, ki bo prilagojen novi realnosti.

2. Od gospodarske rasti do vzdržnega gospodarstva

Še vedno imamo samo en Planet. Omejenost virov, cenovna nihanja, uvozna odvisnost krepijo našo ranljivost. Zelene, trajnostne rešitve omogočajo dolgoročno ohranjanje gospodarske dejavnosti in delovnih mest - človeški in naravni kapital si zaslužita ustrezno ovrednotenje.

3. Od spodbujanja konkurenčnosti do krepitve sodelovanja

Nove mreže vrednosti, iskanje sinergij med različnimi partnerji, povezovanje in zavezništva, ki temeljijo na ohranjanju vrednosti ustvarjajo nove pogoje konkurenčnosti.

4. Od zajamčenih delovnih mest do dostojnega dela za vsakogar

Različne oblike vključevanja v delovne procese, sobivanje visoko inovativnih poklicev, digitalizacije in delovno intenzivnih opravil, ob sočasnem zagotavljanju socialne varnosti za vse. Razmislek o univerzalnem temeljnem dohodku.

5. Od naivnega zamišljanja do odgovornega soustvarjanja

Pri sebi poiščimo možnost in priložnost za soustvarjanje na lokalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni. S povezovanjem komplementarnih akterjev vsakdo lahko ustvari več, kot bi ustvaril sam. Večji skupni kolač pomeni tudi večji kos za posameznika.

Ladeja Godina Košir je predsedujoča ECESP v Bruslju ter ustanoviteljica in izvršna direktorica Circular Change, Instituta za krožno gospodarstvo.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

Moje finance
Razno
Pasti postavljanja ciljev
Moje finance
RaznoKatarina Veselko Pasti postavljanja ciljev

Ali ste tudi vi eni tistih, ki si ob prelomu leta radi postavite cilje za prihodnje leto? Naredite bilanco in pregled lanskih ciljev, uspehov in neuspehov? Ne glede na to, ali ste rutinirani v postavljanju in doseganju ciljev ali pa se ob koncu leta le površno ozrete nazaj, ste verjetno ugotovili, da je letošnje leto teklo precej drugače, kot ste si predstavljali, ko ste razmišljali o svojih »novoletnih zaobljubah« in »ciljih za 2020« ob začetku minulega leta.

FINANCE
Okolje & energija
EU je zeleni dogovor podprla z zagonom podnebno-energetske diplomacije
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar EU je zeleni dogovor podprla z zagonom podnebno-energetske diplomacije 6

Evropski diplomati so dobili novo nalogo. Po svetu morajo spodbujati globalni energetski prehod, promovirati energetsko učinkovitost in tehnologijo za obnovljive vire.

FINANCE
Članki
Novi šef CDU za javno zdravstvo in odkrito razpravo – pa mi?
Finance
FinanceAlbina Kenda Novi šef CDU za javno zdravstvo in odkrito razpravo – pa mi? 11

Ljudje si o porabi evropskih milijard želijo več javne razprave, saj bodo te projekte odplačevale še generacije.

FINANCE
Okolje & energija
Kako smo Slovenci podcenili razogljičenje EU in debelo gledamo, ker ga drugi niso
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Kako smo Slovenci podcenili razogljičenje EU in debelo gledamo, ker ga drugi niso 18

Ker ne spremljamo evropskih gospodarskih tokov, nam manjka evropskih projektov

FINANCE
Manager
(Načrt za okrevanje) To so projekti, s katerimi bodo po Evropi zaganjali gospodarstvo
Manager
ManagerNataša Koražija (Načrt za okrevanje) To so projekti, s katerimi bodo po Evropi zaganjali gospodarstvo 10

V Sloveniji bomo z denarjem iz načrta za okrevanje in odpornost gradili domove za starejše in infekcijsko kliniko v Ljubljani in Mariboru. Denar bo tudi za zeleno energetiko, trajnostno mobilnost in gradbeništvo, digitalizacijo, inovativno rabo zemljišč in raziskave. Pregledali smo, kakšne projekte so pripravili po Evropi.

FINANCE
Topjob
Na voljo so subvencije za zelena delovna mesta
Topjob
TopjobLana Dakić Na voljo so subvencije za zelena delovna mesta

Objavljamo podrobnosti novega javnega povabila, prek katerega lahko delodajalci prejmejo do 8.160 evrov subvencije

FINANCE
PMM
Bodo evropske milijarde znova polzele mimo nas?
FINANCE
IKT
Smo glede razvoja slovenske informatike lahko optimisti ali vendarle vse le ni tako rožnato
IKT
IKTEsad Jakupović Smo glede razvoja slovenske informatike lahko optimisti ali vendarle vse le ni tako rožnato 4

Kako nadaljnji razvoj IKT v Sloveniji vidi pet domačih strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih, povezanih z IKT