Mogoče je v tem pomladnem razpoloženju še najlažje začeti z metaforo zaljubljenosti. Kaj vse bi počeli in doživeli, če bi nas ljubljena oseba uslišala, rekla »da«, kako popolno bi bilo naenkrat življenje. Pariški podnebni sporazum, Cilji trajnostnega razvoja, pa lanski Evropski zeleni dogovor in tik pred pandemijo korone sprejet nov evropski Akcijski načrt za krožno gospodarstvo – lahko jih beremo kot pisma trubadurja občudovani Zemlji.
Scenarije za sobivanje v blaginji imamo že zapisane
Pa se je zgodilo. Kot v najbolj apokaliptičnih romanih in filmih nas je korona virus »katapultiral« v razmere, ki imajo elemente »laboratorijskega preizkusa« - smo to, kar smo zapisali, pripravljeni uresničiti? Na primer kazalnik SDG Cilj 12 – Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe, ali pa Cilj 8. - Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse. Ti cilji so pogojeni z radikalnimi spremembami v gospodarstvu, za katere smo iskali načine, kako jih oblikovati. Čez noč smo se znašli v razmerah, ki so nas prisilile k drugačnemu delovanju, poslovanju, odločanju, bivanju. Tisto, v kar smo zrli kot pomladni zaljubljenci, nas je dobesedno »zadelo«.
Ko se zgodba odvrti drugače kot smo si zamišljali
Prebudili smo se v močno okrnjeno proizvodnjo, zmanjšano potrošnjo, delo in šolanje na daljavo, čistejšo naravo. Si pomeli oči in se soočili s kritičnimi razmerami, v katerih bivajo starostniki, s preobremenjenim zdravstvenim sistemom, rastjo števila brezposelnih in socialno ogroženih, pretrganimi verigami vrednosti, kulturo, športom, turizmom in drugimi panogami, ki so poniknile iz naše vsakdanjosti ... Če smo cilje in dogovore za trajnostno, zeleno, krožno tranzicijo podpisovali z občutkom odgovornosti za odnose, ki naj se vzpostavijo med različnimi deležniki, da jih dejansko uresničimo, imamo zdaj priložnost, da zrelost tega odnosa tudi dokažemo. Zavezništvo za zeleno okrevanje (Green recovery aliance), 14. aprila 2020 predstavljeno v Evropskem parlamentu, je še en poziv k vzdržnemu načrtu za okrevanje. V okviru Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP), ki ji predsedujem v Bruslju, smo preko različnih organizacij vključeni v iniciativo, v Sloveniji k povezovanju spodbuja CER.
Z ljubeznijo (sLOVEnija) v imenu kot svetilnik v viharju
Slovenija, ki bo v drugi polovici 2021 predsedovala Svetu Evrope, je med prioritete uvrstila krožno gospodarstvo in digitalizacijo. Tolikokrat izrečena misel, da smo država ravno prave velikosti, da smo lahko »pilotska dežela« za inovativne, trajnostne, regenerativne modele (na primer Climate KIC Deep Demonstration) , kliče po tem, da to potrdimo v praksi. Kako torej od Vizije Slovenije 2050, kjer je (romantično) zapisano: »V sozvočju z okoljem in časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja«, konkretno in odgovorno stopiti na pot preobrazbe ekonomskega in družbenega modela, za kar je napočil čas zdaj?
Nimamo vseh odgovorov, imamo pa drug drugega
V zagati smo, ko iz dneva v dan spoznavamo, kako zelo malo pravzaprav vemo. Jasno je le, da tako, kot je bilo, ne bo več. Vsakršni »recepti« bi bili prevzetni, zato zaključujem razmislek s petimi iztočnicami, ki naj bodo razumljene kot pobuda za premisleke o tem, kako sooblikovati vzdržno, zeleno gospodarstvo in družbo v času, ko bo prebujajoča pomlad prešla v vroče poletje in za tem - kot kažejo gospodarske napovedi - v sušno jesen:
1. Od parcialnih aktivnosti do sistemskih rešitev
Iščimo priložnosti izven ozkih, znanih in ustaljenih okvirjev. Z razumevanjem soodvisnosti in medsebojne povezanosti različnih delov večje celote. Posamezne dele povežimo v sistem, ki bo prilagojen novi realnosti.
2. Od gospodarske rasti do vzdržnega gospodarstva
Še vedno imamo samo en Planet. Omejenost virov, cenovna nihanja, uvozna odvisnost krepijo našo ranljivost. Zelene, trajnostne rešitve omogočajo dolgoročno ohranjanje gospodarske dejavnosti in delovnih mest - človeški in naravni kapital si zaslužita ustrezno ovrednotenje.
3. Od spodbujanja konkurenčnosti do krepitve sodelovanja
Nove mreže vrednosti, iskanje sinergij med različnimi partnerji, povezovanje in zavezništva, ki temeljijo na ohranjanju vrednosti ustvarjajo nove pogoje konkurenčnosti.
4. Od zajamčenih delovnih mest do dostojnega dela za vsakogar
Različne oblike vključevanja v delovne procese, sobivanje visoko inovativnih poklicev, digitalizacije in delovno intenzivnih opravil, ob sočasnem zagotavljanju socialne varnosti za vse. Razmislek o univerzalnem temeljnem dohodku.
5. Od naivnega zamišljanja do odgovornega soustvarjanja
Pri sebi poiščimo možnost in priložnost za soustvarjanje na lokalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni. S povezovanjem komplementarnih akterjev vsakdo lahko ustvari več, kot bi ustvaril sam. Večji skupni kolač pomeni tudi večji kos za posameznika.
Ladeja Godina Košir je predsedujoča ECESP v Bruslju ter ustanoviteljica in izvršna direktorica Circular Change, Instituta za krožno gospodarstvo.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
