Do 4. maja je v javni obravnavi predlog zakona o učinkoviti rabi energije. Predlog vključuje več različnih točk, med drugim govori tudi o obvezni postavitvi električnih polnilnic. Zakonski osnutek je na sredinem webinarju Financ predstavil Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo. Pogovor povzemamo.
V katerih primerih bo obvezna postavitev polnilnice za električna vozila?
V predlogu, ki je trenutno v javni obravnavi, je napisano, koliko minimalno mora biti v skladu z evropsko direktivo električnih polnilnic. Lahko pa se odločimo za strožjo določbo. Videli bomo, kakšne bodo pripombe. Pri novih stavbah in pri večjih prenovah nestanovanjskih oziroma poslovnih stavb mora biti vsako deseto parkirno mesto v garaži ali pred stavbo opremljeno z električno polnilnico, vsako peto parkirno mesto pa s predinštalacijami, torej s cevmi, da pozneje ni treba razbijati oziroma rezati asfalta in se lahko namesti električna polnilnica na vsako peto mesto. Pri večstanovanjskih stavbah je treba narediti predinštalacijo na vsakem desetem parkirnem mestu.
Kdaj bo zakon začel veljati oziroma kdaj bodo začele veljati določbe o e-polnilnicah?
Zakon o energetski učinkovitosti večinoma prenaša določbe iz dosedanjega energetskega zakona. V njem pa so tudi spremembe, ki izhajajo iz spremenjenih direktiv, do katerih je prišlo v zadnjem letu in pol. Rok za prenos sprememb v nacionalni pravni red po direktivi o energetski učinkovitosti je 30. junij 2020.
Za zdaj je cilj, da bi bil zakon sprejet do 30. junija, ne moremo pa realno pričakovati, da bomo do takrat opravili postopke v državnem zboru. Javna obravnava se konča v ponedeljek, z minimalno zamudo pa bi lahko zakon sprejeli. Tudi v državnem zboru.
Zakon bo torej veljal za vse stavbe, ki jih bodo začeli graditi po uveljavitvi zakona, in za tiste, kjer bodo opravljena večja prenovitvena dela. Je tako?
Za tiste, za katere bo vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Osnutek zakona med drugim predvideva obvezno pametno polnjenje vozil. Zakaj je vključena takšna določba?
Ne uporablja se izraz pametno polnjenje, ampak dinamično polnjenje. V členu, kjer je določeno, koliko mora biti polnilnic, je tudi določeno, da mora biti omogočeno dinamično upravljanje obremenitve. Razloga sta dva, eden z vidika uporabnikov polnilnih postaj, drugi pa z vidika omrežja. Podrobnosti bodo določene pozneje s pravilnikom.
Z zornega kota uporabnikov mora biti omogočeno, da bodo vse polnilnice hkrati delovale. Z zornega kota omrežja pa mora biti vse, kar je v stavbi in ob stavbi, vključno s polnilnicami, tako, kot je zdaj. Presežek električne energije, ki ga stavba ne bo porabila, bo na voljo za polnilnice. Moral se bo razporediti med polnilnice, omogočeno bo moralo biti daljinsko upravljanje. Na to najbrž mislite s pametnim polnjenjem.
Zakaj bo torej treba omogočiti pametno polnjenje?
Predvsem je to pomembno pri obnovi stavb. Obstoječe stavbe imajo kabel in določeno priključno moč. Da ne bi v razmeroma kratkem času preveč obremenjevali omrežja in bi zadeve delovale na obstoječem kablu in obstoječi varovalki. Nove stavbe pa lahko dobijo močnejši kabel.
Kako bo urejena požarna varnost?
Glede požarne varnosti energetski zakon ne določa tehničnih lastnosti električnih polnilnic oziroma polnilnih mest. To je določeno v smernicah na podlagi gradbenega zakona, novega pravilnika o nizkonapetostnih električnih inštalacijah in pripadajoče tehnične smernice iz leta 2019 ter v tehničnih smernicah o požarni varnosti.
Osnutek zakona govori med drugim tudi o naprednih merilnih sistemih električne energije in plina. Do kdaj naj bi jih odjemalci dobili in kakšne koristi pričakujete od njih?
Določbe o naprednih merilnih sistemih so tudi v zdajšnjem zakonu, predvsem pri električni energiji. Od prejšnjega merilnega sistema, ki zagotavlja sprotno merjenje in elektronski prenos podatkov v centralni register sistemskega operaterja oziroma državne registrske točke, nima odjemalec nobenih koristi.
Odjemalec ima korist od naprednega merilnega sistema oziroma pametnega števca šele takrat, ko lahko dobi podatke na svojo elektronsko napravo in vidi, kakšen odjem ima. Podatke mora videti sproti. Če ugasne štedilnik, se mu mora takoj poznati na meritvah, da lahko na podlagi podatkov uravnava porabo.
Druga korist pa je, da lahko te podatke odstopi zastonj dobavitelju energije ali dobavitelju storitev, ki mu pomaga voditi naprave. Na primer, toplotna črpalka, poleg katere je rezervoar tople vode, se lahko prižge pol ure prej ali kasneje. V prihodnosti bodo vse take naprave verjetno krmiljene od zunaj, zato je treba imeti pametne števce.
Bistvena razlika pa je med električno energijo in zemeljskim plinom. Zakon določa, da bo za zemeljski plin opravljena stroškovna analiza in, če se bo izkazalo, da bodo taki sistemi učinkoviti, bodo narejeni. V kratkem pa jih ne pričakujemo za gospodinjske odjemalce.
Pri električni energiji pa ima že danes napredne merilne sisteme več kot 80 odstotkov gospodinjstev, vendar ni zagotovljena funkcionalnost, da bi lahko videli podatke. Sistem bo vzpostavljen do leta 2023. Do takrat bo moral sistemski operater distribucijskega omrežja vzpostaviti enotno vstopno točko, da bo lahko odjemalec, ki ima na primer stanovanje v Ljubljani in vikend na morju, videl na isti domači strani porabo na obeh objektih.
Kakšne novosti predvideva osnutek zakona za razdelilnike tople sanitarne vode v blokih?
V direktivi o energetski učinkovitosti so precej velike spremembe pri merjenju plina, toplote in električne energije in glede tega, kako morajo odjemalci dobivati podatke. Ključna sprememba je, da je bilo prej v istem členu določeno za elektriko in toploto. A pri razdelilnikih na radiatorjih ni mogoče odčitavati podatkov vsak trenutek. Podatek z enega radiatorja ali enega stanovanja ne pomeni nič, pač pa je treba odčitati vse naenkrat in ugotoviti razmerje.
Členi direktive so zato prilagojeni toploti. V direktivi in v zakonu so napisani tako, kot deluje danes sistem v Sloveniji. Ključna sprememba je, da bodo morali vsi novi razdelilniki na radiatorjih in vsi novi števci za sanitarno toplo vodo po 25 oktobru 2020 omogočiti daljinsko odčitavanje. Vsi obstoječi števci in razdelilniki, ki danes ne omogočajo daljinskega odčitavanja, pa bodo morali to omogočiti po 1. januarju 2027. Uporabnik pa se bo odločil, ali jih bo zamenjal ali dogradil modul za odčitavanje.
V osnutku zakona so tudi določila o energetskih izkaznicah. Kakšne novosti so predvidene?
Pri energetskih izkaznicah na ravni zakona ni predvidenih nobenih novosti. Ko pa bomo kasneje spreminjali dva pravilnika o energetskih izkaznicah, bodo prišle manjše spremembe in izboljšave zdajšnjega sistema.
Dobavitelji elektrike, zemeljskega plina, toplote in tudi tekočih goriv bodo morali zagotoviti prihranke energije, sicer bodo plačali penale Eko skladu. Kakšna pričakovanja so vodila k oblikovanju takšnega določila?
To je urejeno tako kot doslej, čeprav se je člen direktive o energetski učinkovitosti malenkostno spremenil. V direktivi iz leta 2012 je bilo namreč določeno, da morajo dobavitelji dosegati prihranke pri končnih odjemalcih. To je veljalo do leta 2020. Zdaj je to podaljšano do leta 2030. Naš zakon pa je napisan za nedoločen čas, zato se te spremembe v njem ne vidi.
V nov zakon prenašamo določbe iz Energetskega zakona. Ne gre pa za penale Eko skladu. Dobavitelji morajo dosegati prihranke. Če jih ne morejo, nočejo ali ne znajo, lahko plačujejo prispevek Eko skladu, ki v njihovem imenu ustvarja prihranke. Če pa prispevka Eko skladu niso nakazali in ne ustvarjajo prihrankov, plačajo penale državnemu proračunu, in ne Eko skladu.
Velike gospodarske družbe bodo morale opravljati energetske preglede na vsaka štiri leta. Mar ne veljajo takšne zahteve že zdaj?
Na ravni zakona ni sprememb, so pa spremembe na ravni pravilnika, ki se sklicuje na več evropskih standardov o energetskih pregledih. Standardi se posodabljajo, temu pa mora slediti tudi pravilnik. Na ravni zakona pa ostaja obveznost štiriletnih pregledov za velike družbe in zakon še ne prinaša sprememb.
Še?
Ja, ker pričakujemo, da se bodo standardi v naslednjih dveh ali treh letih spremenili.
Predlog zakona zahteva tudi oblikovanje dolgoročne strategije energetske prenove stavb. Zakaj potrebujemo takšno strategijo, ko pa energetska prenova stavb poteka in se tudi načrtuje?
Imamo sicer dolgoročno strategijo energetske prenove stavb, bila je tudi že nadgrajena. Stara ureditev je bila narejena tako, da je treba strategijo vsakih nekaj let prenoviti oziroma prilagoditi dejanskemu stanju. Lani spremenjena direktiva je prinesla spremembe, ključna je omemba letnice 2050.
Prej ni bilo končnega cilja. Zdaj pa je. Leta 2050 stavbe ne bodo smele več emitirati nobenih toplogrednih plinov. Strategija bo morala zato že zdaj nakazati, kaj se bo dogajalo do leta 2050.
Strategija pa tudi bolj podrobno dopolnjuje Nacionalni energetski in podnebni načrt. S strategijo sicer zamujamo, a zamujajo tudi drugi. Evropska komisarka za energijo je povedala, da so dobili samo štiri strategije. Pričakujem, da bo osnutek narejen v dveh mesecih,
Katere druge novosti iz osnutka zakona bi poudarili?
Novost so sistemi za avtomatizacijo. Energetski zakon in predlog zakona o energetski učinkovitosti določata za lastnike, ki imajo večje klimatske sisteme ali večje sisteme za ogrevanje, sisteme letnih pregledov na vsakih nekaj let. Novost je, da bodo morale imeti stavbe z ogrevalnim ali klimatskim sistemom nad 290 kilovatov sistem za avtomatizacijo. Za lastnike bo morda breme, ker bodo morali vgraditi sistem za avtomatizacijo, po drugi strani pa jih bo novi sistem razbremenil, saj ne bodo več zavezani k izvedbi pregledov klimatskih ali ogrevalnih sistemov.
Lastniki stavb, kjer so izvedli nekatere ukrepe, bodo morali ob spremembi tehničnih sistemov izvesti strokovno oceno celotne energetske učinkovitosti stavbe. To pomeni, da bo treba, na primer, ob zamenjavi kotla s toplotno črpalko narediti oceno, kaj se je zgodilo na ravni stavbe. Člen, ki to določa, je delno prepisan iz direktive, delno pa smo poskušali stvar poenostaviti, da bi lastniki dobili to, kar morajo dobiti, po drugi strani pa to zanje ne bi bilo predrago in ne bi pomenilo velikega administrativnega bremena. K temu delu pričakujemo precej pripomb. Zlasti ne želimo obremeniti lastnikov stavb, ki zamenjajo star kotel z enakim novim, vendar je direktiva razmeroma stroga, morda je celo slabo napisana in zahteva ob vsaki spremembi oceno. Ta člen bo v javni obravnavi na podlagi pripomb nekoliko spremenjen.
Sprememba je tudi pri dobaviteljih energije, zavezancih za doseganje prihrankov in zavezancih za plačilo prispevka za energetsko učinkovitost. To je prispevek, iz katerega Eko sklad dodeljuje subvencije za energetsko prenovo stavb. Pri tem se postavlja spodnja meja, pod katero manjši dobavitelji niso zavezanci. Meja je postavljena zelo nizko.
