Tako malo je potrebno, da nekaj prispevamo k boljši prihodnosti – zakaj se potem zdi tako težko? Del krivde lahko pripišemo našim navadam in rutinskemu delovanju, pri čemer ne razmišljamo, da bi lahko karkoli storili drugače. Ampak prav z majhnimi koraki lahko naredimo velike spremembe pri sebi, te pa se bodo izražale tudi v okolju in družbi.
Digitalizacija utira pot zelenemu okrevanju
Pred kratkim sem naletel na zabavno ilustracijo z vprašanjem: kdo je v vašem podjetju vodil proces digitalne preobrazbe? Odgovor A: CEO (generalni direktor), odgovor B: CTO (direktor za tehnološki razvoj) in odgovor C: COVID-19. Trikrat lahko ugibate, kateri je bil obkrožen.
Menim, da lahko izbruh koronavirusa pripelje do večje usmerjenosti v trajnostno delovanje in digitalizacijo podjetij, saj so takšna podjetja veliko bolj obstojna in bolje opremljena za spopadanje s posledicami pandemije. Če se ozremo nazaj v leto 2019, lahko vidimo, da sta digitalizacija in digitalna trajnost dejansko vse bolj pomembni za zaupanje strank v podjetja ter njihov pogled na korporativne blagovne znamke. Zato bi morala biti digitalna trajnost kot vrednota v osrčju vsakega poslovanja. Tehnologija je v zadnjih letih tako napredovala, da lahko zdaj z umetno inteligenco zaznamo tista podjetja, ki zavezanost k trajnostnemu razvoju izkazujejo s certifikati, na primer certifikatom pravične trgovine (Fair Trade), ekološkimi certifikati in podobnim.
Številna podjetja, med njimi tudi Bisnode, so se že pridružila pozivu k nacionalnemu zavezništvu za zeleno, pametno in tehnološko napredno Slovenijo. Pobuda temelji na zelenih in krožnih načelih ter na digitalizaciji, hkrati pa spodbuja trajnostne gospodarske dejavnosti in zelene naložbe z namenom zmanjšanja visokoogljičnih naložb. Tudi drugje po Evropi se razvijajo podobne iniciative in zavezništva podjetij, med njimi sta odmevnejša Agora Energiewende in ClientEarth. Očitno je COVID-19 poleg vseh težav prinesel tudi nekaj pozitivnega.
Kako lahko vsako podjetje pripomore k varovanju okolja?
Leto 2019 je bilo v znamenju trajnostnega razvoja, česar se vse bolj zavedajo tudi vodilni v podjetjih. Na trajnostno poslovanje ne gledam kot na obveznost, temveč je zame to priložnost, da ustvarimo rešitve in podpremo delovanje z dodano vrednostjo. Podjetja, katerih poslovni modeli se resno ne spopadajo z izzivi, s katerimi se soočamo tako na finančnem kot tudi na družbenem in okoljskem področju, bodo začela nazadovati. Zavedati se moramo, da ima vpliv na okolje, karkoli počnemo v poslovnem svetu in tudi v zasebnosti. S tem v mislih naj bodo zasnovane tudi poslovne strategije, ki spodbujajo in učinkovito vodijo dolgoročno trajnostno poslovanje, ki pa bo pripomoglo k pozitivnemu finančnemu učinku.
Podjetja, ki se zavedajo posledic podnebnih sprememb in ne razmišljajo zgolj kratkoročno, si postavijo cilje, kako s svojim delovanjem in ravnanjem zaposlenih prispevati k boljši prihodnosti za vse:
- Manjša porabe energije je mogoča že z ugašanjem luči, računalnikov in strojev, kadar jih ne potrebujemo. V podjetju uporabimo varčne žarnice in naprave ter poskrbimo, da je sama zgradba čim bolj energetsko učinkovita. Za primer lahko povem, da smo v Bisnodu Slovenija s selitvijo v sodobnejšo stavbo z manjšo tlorisno površino dosegli 19 odstotkov zmanjšanja porabe električne energije in 32 odstotkov zmanjšanja porabe toplote, kar je posledično pomenilo zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 35 ton v letu 2019.
- Uporaba energije iz obnovljivih virov.
- Manjši izpust toplogrednih plinov, katerih velik proizvajalec so letala. Preden načrtujemo poslovna potovanja, pomislimo tudi na okolje. Ali je letenje res nujno ali lahko opravimo spletni sestanek? Dober primer so kolegi iz Bisnoda Švedska, kjer so zmanjšali število potovanj z letalom za 41 odstotkov in s tem zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 219 ton oziroma za štiri odstotke celotnih izpustov podjetja. Na dnevni ravni pa lahko omejimo izpuste tudi tako, da se v službo odpravimo peš, s kolesom, delimo avtomobil s sodelavci oziroma uporabljamo električne avtomobile ali avtomobile s hibridno tehnologijo.
- Odgovorna poraba virov, kot so voda, papir, plastika ... Izdajanje elektronskih računov je dober začetek, postopoma pa naj se čim več poslovanja usmeri v digitalno.
- Odgovorno ravnanje z odpadki, kar vključuje ustrezno recikliranje papirja, plastike, organskih odpadkov in IT-strojne opreme. Elektronski odpadki so še posebej problematični, ker vsebujejo nevarne materiale za okolje in človekovo zdravje. Zato jih je treba pravilno odstraniti ali, še bolje, če so naprave delujoče, dati v vnovično uporabo tistim, ki jim pridejo še kako prav. Spomnimo se, v kakšni stiski so se znašle številne družine in otroci zaradi obveznega šolanja in dela od doma, ko niso imeli dostopa do računalnikov.
Čas je za spremembe
V trenutni zdravstveni in potencialni gospodarski krizi se poleg navedenih sprememb izkazujeta tudi krhkost in povezanost ekonomije. Samooskrba na primarnih in sekundarnih trgih, agilnost v spremembah poslovnega modela in proizvodnih procesih ter potreba po nadaljevanju digitalizacije so samo nekatera področja, ki ne zahtevajo visoke kapitalske naložbe, ampak drugačno razmišljanje in več poslovne drznosti za izvedbo navedenih sprememb.
V luči podnebnih sprememb in usmeritev v trajnostni (zeleni) razvoj gospodarstva se določene države (na primer Nemčija) in posamezne dejavnosti že ozirajo po strukturnih spremembah, ki bi omogočale postopno bolj trajnosten razvoj. Ta se ne nanaša samo na zelene tehnologije, ampak na manjšo (geografsko) odvisnost in večjo fleksibilnost oziroma soustvarjanje dobavnih verig.
Vlaganja v trajnostne tehnologije pa bodo poleg navedenega zahtevala tudi drugačen pogled na naložbe – poleg kratkoročnega tudi dolgoročni izračun ROI ter pozicioniranje podjetja v kontekstu trajnostnega razvoja glede na kupce in preostale deležnike na trgu.
Vloga vsakega posameznika je odločilna
Človeštvo je danes tako številno in naša tehnologija je tako napredna, da lahko odločilno vplivamo na spremembe naravnega okolja. Skrb za okolje in družbo pa se začne pri posamezniku. Dokler posameznik v sebi ne ponotranji, da je skrb za okolje in družbo vrednota, tega ne more kakovostno prenesti na raven delovanja podjetja in družbe. Po drugi strani pa lahko skrb za okolje in družbo od drugih pričakujemo šele takrat, ko tudi sami ravnamo v skladu s svojimi pričakovanji do drugih. Zato ravnajmo odgovorno in bodimo zgled sodelavcem, strankam, dobaviteljem in poslovnim partnerjem.
Milan Dragić je direktor Bisnoda za območje jugovzhodne Evrope.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
