Evropski podnebni zakon je na dobri poti, da postane del zakonodaje EU. Vse več okoljskih ministrov držav članic je podprlo zeleno okrevanje gospodarstva po koronakrizi, okvir takšnega okrevanja pa je zarisan z evropskim zelenim dogovorom. Med podpornicami zelenega okrevanja je tudi Slovenija, kar lahko samo pozdravimo.
Gospodarstvo Slovenije poganjajo majhna in srednje velika podjetja (MSP). Prispevajo 72 odstotkov delovnih mest in zagotavljajo 65 odstotkov dodane vrednosti (vir: 2019 EU Small Business Act Fact Sheet). Po opredelitvi EU sodijo med MSP tista podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih, njihovi celotni prihodki ne presegajo 50 milijonov evrov oziroma so njihova sredstva enaka ali manjša od 43 milijonov evrov.
Velik delež MSP v slovenskem gospodarstvu pomeni, da so takšna podjetja ključni partnerji pri slovenskem doseganju podnebnih ciljev, ohranjanju virov in izpolnjevanju okoljskih obveznosti, ki jih Sloveniji nalaga evropska komisija z zahtevo po ogljični nevtralnosti leta 2050.
Kako naj ravnajo v MSP?
V vseh uspešnih podjetjih ne glede na velikost namenjajo veliko pozornosti čim manj potratnemu poslovanju z naravnimi viri in energijo. Vendar pa je to samo del slike. Zmanjševanje okoljskih vplivov lahko okrepi konkurenčnost podjetja in mu pomaga, da se prilagodi novim okoliščinam, še preden postanejo del regulative.
Začnimo pri najbolj očitnih zadevah. Vsak menedžer hoče znižati stroške. S povečanjem energetske učinkovitosti menedžer zniža stroške obratovanja in vzdrževanja. Dva primera. Družinsko podjetje s tehničnim blagom Hahn Ace Hardware ima štiri prodajna mesta v ameriški zvezni državi Wisconsin. Z zamenjavo fluorescentnih svetil s svetili LED so pri stroških osvetljave prihranili 50 odstotkov. Podjetje Quality Foods ima osem živilskih trgovin v zveznih državah Georgia in Južna Karolina. Z izboljšanjem delovanja hladilnikov in zamrzovalnikov so prihranili 400 tisoč kilovatnih ur električne energije na leto. Katere naložbe v okrepitev učinkovitosti poslovanja so smiselne, lahko ugotovimo samo s sistematičnim spremljanjem porabe energije, vode ter s spremljanjem stroškov z odpadki.
Koliko sta vredna znamka in ugled vašega podjetja na trgu? Dandanes stranke pričakujejo, da bodo podjetja sodelovala pri zaščiti planeta. S predstavitvijo takšnih dejavnosti zato krepite ugled svojega podjetja. Če boste transparentno predstavljali vašo vse večjo skrb za okolje, boste negovali lojalnost strank, povečali njihovo število in pridobili dostop do novih trgov.
Evropski zeleni načrt utira pot evropskemu podnebnemu zakonu. Na evropski komisiji preučujejo številne ukrepe za poročanje o podnebnih tveganjih in tako oblikujejo pobude za financiranje trajnostnega gospodarstva v EU. Vsi zavezanci bodo morali poročati o napredku pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Če v vašem podjetju začnete s pripravami danes, boste korak pred večino drugih gospodarskih družb.
Številna MSP so dobavitelji velikih podjetij, ki pričakujejo, da bodo vsi členi v njihovi dobavni verigi poslovali do podnebja prijazno. Lani so v 73 odstotkih velikih globalnih družb vključili dobavitelje v izračun ogljičnega odtisa. Ugotovili so, da je velik del posrednih izpustov ogljika skrit v dobaviteljskih verigah. Korporacije zato zahtevajo, da dobavitelji razkrijejo in zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov. To pa tudi pomeni, da bodo raje sodelovali s tistimi dobavitelji, s katerimi delijo okoljske ambicije.
V MSP je vsak zaposleni zelo pomemben za poslovni uspeh in tudi za preživetje podjetja. Če želijo v podjetju pritegniti in obdržati najboljše ljudi, morajo aktivno vključiti v svoje delovanje okoljska, družbena in korporativna merila (oziroma načela ESG). Z vključevanjem zaposlenih v takšno poslovanje bodo v podjetju sooblikovali trajnostne rešitve, kar bo krepilo zadovoljstvo zaposlenih in pripomoglo k manjši fluktuaciji delovne sile.
Poleg tega zmanjšanje okoljskih vplivov zmanjša tveganje. Z aktivnostmi, prijaznimi do okolja, se v podjetju branijo pred rastočimi stroški energije in naravnih virov, saj zmanjšujejo porabo takšnih virov in energije. Če prenehajo z uporabo nevarnih snovi, zmanjšajo tveganje in stroške, ki jih povzročajo razlitja in različne poškodbe. Našteto pripomore tudi k nižjim stroškom zavarovanja in manjšim stroškom za povzročeno škodo.
V poročilu GreenBiz State of Green Business 2020 so opisali pomembno spremembo pri regulatorjih finančnega trga. Za kaj gre? V EU so oblikovali akcijski načrt za trajnostne finance. Z njim nameravajo uskladiti kapitalske tokove in rezultate trajnostnega poslovanja. Podjetje, ki se zaveda okoljskih vplivov svojega poslovanja, bo deležno ugodnejše obravnave.
Kje začeti?
V podjetju pripravite izračun ogljičnega odtisa. V računovodstvu naj spremljajo porabo elektrike, zemeljskega plina in drugih goriv. Od teh evidenc do ogljičnega odtisa je potem še par korakov. Izračun ogljičnega odtisa je osnova pri ugotavljanju, kje so ključni viri izpustov v podjetju. Če ne veš, kje si, ne moreš vedeti, kako priti na cilj. Oblikovanje podatkovne baze je izhodišče tako za iskanje poti upravljanja, kakor tudi za postavitev ciljev zmanjšanja ogljičnih izpustov. Če se v podjetju potrudijo na začetku, si bodo prihranili precej truda pri kasnejših korakih.
Naslednji koraki?
Oblikujte cilje za znižanje izpustov in nadzirajte njihovo uresničevanje. Podjetjem, ki vstopajo v globalne trajnostne trende, je pri postavljanju ciljev lahko prihranjeno veliko ugibanja. V pomoč jim je lahko pobuda Science Based Targets, kjer upoštevajo globalni ogljični budžet. Pred nedavnim so predstavili učinkovit način za oblikovanje podnebnih ciljev v MSP. Osredotočili so se na neposredne izpuste v MSP, izpuste v verigi vrednosti pa bodo ovrednotili kasneje. Pobuda dopušča dve različni stopnji podnebne ambicioznosti. Prva ohranja globalno segrevanje pod dvema stopinjama glede na predindustrijsko raven. Druga, bolj agresivna, pa pomeni omejitev rasti temperature na 1,5 stopinje. Stopnji pomenita 30- oziroma 50-odstotno zmanjšanje neposrednih emisij do leta 2030 glede na leto 2018.
Kako lahko pomaga vlada?
V podjetju ni težko oceniti osnovnih virov izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu pa se v številnih MSP zaradi vseh drugih obveznosti bojijo, da jim manjka znanja ali zmogljivosti za prevzem še ene dodatne naloge. Pomaga lahko vlada in sicer tako, da v sodelovanju z univerzami in neprofitnimi organizacijami izdela odprt, brezplačen in preprost spletni ogljični kalkulator (na spletu že obstajajo za različne namene). Ker je slovenski energetski trg dokaj enoten, bi lahko v takšno orodje vgradili ustrezne faktorje emisije in učinkovitosti in jih po potrebi posodabljali. Podjetja bi v kalkulator vnašala osnovne podatke o porabi goriv, dobila pa bodo pripadajoče količine sproščenih toplogrednih plinov. Uporabo orodja bi lahko vlada še pospešila z brezplačnim uvajanjem in s spodbujanjem prvih uporabnikov. Tako bi v MSP lahko začeli s sistematičnim pristopom k podnebnim ukrepom.
Dejstvo je, da večji del svetovnih emisij toplogrednih plinov ustvarijo veliki onesnaževalci, ki nosijo največji del odgovornosti za podnebne spremembe. Velika večina takšnih korporacij je to dejstvo priznala in se zaradi pritiskov javnosti ali regulatorjev zavezala k spremembam. Podnebne ukrepe so vgradili globoko v svoje dobaviteljske verige. Vsi pa se zavedamo, da mora ukrepati vsako podjetje in vsak posameznik, če želimo do sredine stoletja postati podnebno nevtralni in se izogniti katastrofalni podnebni krizi. Ker ima 72 odstotkov zaposlenih v Sloveniji službo v MSP, imajo mala in srednja podjetja moč in odgovornost, da vodijo z zgledom in okrepijo sporočilo, da so podnebne spremembe odgovornost nas vseh.
Petra Kandus je magistrirala iz trajnostnega gospodarjenju na Columbia University v New Yorku, ZDA. Nazadnje je vodila projekt o oceni ogljičnega odtisa za Port Authority of New York and New Jersey, v okviru katerega je postavila cilje za zmanjšanje emisij v skladu s pariškim sporazumom in osnovala okoljsko politiko na podlagi podatkov za letališča in pristanišča v New Yorku.
