V prihodnjih čistih energetskih sistemih bo brezogljična energija iz jedrske elektrarne, hidroelektrarn in preostalih obnovljivih virov energije tekla po električnih vodnikih, plinovodih in toplovodih ter bo napajala naša mesta, industrijo, družbo. Jedrska energija pa ima zaradi brezogljične in stabilne proizvodnje ogromnih količin električne energije osrednjo vlogo v načrtih za dolgoročno zanesljivo integrirano oskrbo s čisto energijo.
Nenehna razpoložljivost in preprost dostop do različnih oblik energije sodobni družbi omogočata blaginjo in razvoj. Pri tem ne mislimo le na električno energijo - podobno preprost je dostop tudi do različnih tekočih pogonskih goriv, ki danes še vedno poganjajo večino osebnega in tovornega prometa. Tekoča goriva na številnih točilnih mestih po državi dojemamo kot povsem samoumevna, kar močno oblikuje naše navade in izbire. Tudi zemeljski plin je pomemben energent, s katerim ogrevamo gospodinjstva, trgovine, tovarne, pisarne, šole, bolnišnice in druge ustanove po Sloveniji.
Energija, ki poganja sodobno družbo, priteka v naša življenja nemoteno, nevidno, po električnih vodnikih, ceveh, plinovodih in toplovodih. Ob tem si težko predstavljamo, koliko energije porabimo v celoti. Električna energija danes pomeni le okoli četrtino vse potrebne energije v Sloveniji. Preostalo energijo porabimo v obliki plinastih, tekočih in tudi trdnih goriv. Približno tri četrtine vse energije, ki jo porabimo na svetu, je fosilnega izvora in povzroča izpuste toplogrednih plinov, ki pospešujejo podnebne spremembe.
Ukrepi učinkovite rabe energije, elektrifikacija prometa in elektrifikacija ogrevanja s toplotnimi črpalkami se kažejo kot delne rešitve in so pomembni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar samo elektrifikacija očitno ne bo dovolj, saj razogljičenje poteka prepočasi, podnebne spremembe pa so vsako leto hitrejše.
Za omilitev in ustavitev podnebnih sprememb bo treba uporabiti vse že uveljavljene infrastrukturne vode, po katerih energija že danes prihaja v naša življenja, pri tem pa fosilne energente nadomestiti z brezogljičnimi. Potrebujemo torej brezogljična tekoča goriva, ki bodo poganjala tovorni in letalski promet, brezogljični plin v plinovodih in čisto toploto v toplovodih. Uvedba čistih oblik energije v tekoči in plinasti obliki v zdajšnjo in dobro razvito infrastrukturo omogoča učinkovito, celostno in najhitrejše razogljičenje. Zato ima proizvodnja čistega elektrolitskega vodika ogromen potencial. Vodik lahko v manjšem deležu že zdaj dodajamo fosilnemu zemeljskemu plinu in tako zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.
Še večjo priložnost pomeni naslednji korak, ko z uporabo čistega vodika in zajetega ogljika ustvarimo čist metan, ki lahko povsem nadomesti zemeljski plin ali pa ga uporabimo kot pogonsko gorivo za promet. Avtobusi na metan so že na voljo. Za učinkovito in čisto proizvodnjo vodika in metana pa moramo vso energijo, ki jo ta proces potrebuje, pridobiti s stabilnimi in brezogljičnimi viri.
Zaradi optimalnih sinergij se za učinkovito razogljičenje čedalje bolj uveljavlja skupna uporaba izjemnega potenciala jedrske energije in obnovljivih virov energije.
Tradicionalno o jedrskih elektrarnah razmišljamo le kot o viru električne energije. A ta pogled se postopno spreminja. V Franciji in ZDA podjetja že razvijajo industrijske obrate za učinkovito in čisto proizvodnjo elektrolitskega vodika z uporabo presežkov električne energije iz jedrskih elektrarn. Izkoristek takšnega procesa je veliko boljši, ker pred elektrolizo, glavnim delom proizvodnje vodika, vodo segrejejo z odpadno toploto iz jedrske elektrarne.
Po pisanju revije Physics Today je ameriška vlada na začetku letošnjega avgusta zagotovila več kot 84 milijonov dolarjev za spodbudo industrijske proizvodnje vodika v velikih jedrskih elektrarnah. V prihodnjih nekaj letih bodo tako številni lastniki obstoječih jedrskih elektrarn v ZDA vanje vgradili elektrolitske naprave. Prva takšna razširitev bo izpeljana ob remontu leta 2022 v jedrski elektrarni Davis-Besse v državi Ohio. Ameriško ministrstvo za energijo pričakuje, da bo lahko vsaka takšna tisočmegavatna jedrska elektrarna proizvedla do 200 tisoč ton vodika na leto, kar je primerljivo s četrtino celotne letne porabe zemeljskega plina v Sloveniji.
V Evropi bo razvoj in uporabo jedrske energije za proizvodnjo vodika razvijala tudi novoustanovljena evropska zveza za čisti vodik European Clean Hydrogen Alliance, pri kateri kot deležnik sodeluje tudi evropsko jedrsko združenje Foratom. Daljinsko ogrevanje brez izpustov toplogrednih plinov, čisti vodik in metan, ki poganjata vozila, so dosegljive inovacije in nič več znanstvena fantastika. Primere takšnih inovacij po svetu že danes razvijajo in jih tudi uspešno uvajajo v tehnološko prakso. Torej ne govorimo le o tehnološki, temveč tudi o ekonomski in družbeni inovaciji.
Doc. dr. Tomaž Žagar je predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.
