Okolje & energija

Kupe nepobrane odpadne embalaže bi lahko porabili za gradnjo cest

Odpadno embalažno plastiko iz skladišč komunalnih podjetij bi lahko uporabili pri gradnji cest, je predlagal Boris Jocić iz podjetja Bi-top.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ
Okolje & energija
Energetske nagrade
Okolje & energijaNataša Koražija Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ 1

Nagrade in priznanja so dobili Energetika Maribor, IJS, HESS, Občina Kočevje, GLS Slovenija, SNEP GreenTwin, Enertec, Zeleni Hrastnik

FINANCE
Okolje & energija
Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno 2

Za pionirski projekt skupnostne samooskrbe so ustanovili energetsko zadrugo, solastniki elektrarne so hkrati odjemalci, ki so si stroške energije znižali za 30 odstotkov

FINANCE
Okolje & energija
Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije 3

Vas mučijo nove omrežnine in razmišljate o novi sončni elektrarni z baterijami? Enertecovo orodje omogoča izračun optimalne kombinacije z naprednimi algoritmi

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

25.10.2020 06:00
Čas branja: 3 min
Kupe nepobrane odpadne embalaže bi lahko porabili za gradnjo cest
Inovativni startup MacRebur je več milijonov ton odpadne plastike z odlagališč porabil za nove in močnejše ceste. Foto: MacRebur

Odpadno plastiko sestavlja predvsem polietilen nizke in visoke gostote, PELD in PEHD. Najboljše asfalte delajo z uporabo bitumenskih veziv, modificiranih s polimeri. Polimeri v bitumenski mešanici izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti asfaltov ter podaljšajo življenjsko dobo cestišč. Polimeri so tudi plastične vrečke, razne folije, ovojni materiali ter drugi materiali z deponij in odlagališč. Po sortiranju, pranju, sušenju in drobljenju postane ta, prej neuporaben material primeren za mešanje z bitumnom oziroma asfaltom.

Organizirano recikliranje je edina prava pot

Plastika je zelo uporaben, praktičen, inovativen in poceni gradnik mnogih izdelkov. Nenehne težnje po zmanjšanju porabe plastike kot embalaže ali celo njene prepovedi niso dale spodbudnih rezultatov. Zamenjava s papirjem pa zaradi uporabe velikih količin lesne mase ni smiselna. Poleg tega papir še zdaleč ne dosega uporabnih lastnosti polietilenov.

Pandemija novega koronavirusa je razkrila, da je plastična embalaža nenadomestljiva pri preprečevanju prenosa virusov in bakterij. Jocić ugotavlja, da je edina prava pot organizirano recikliranje odpadne plastične embalaže in njena vnovična uporaba v krožnem gospodarstvu. Tudi zato, ker večina od 500 milijard plastičnih vrečk, uporabljenih na leto, konča v oceanih. To je več kot osem milijonov ton ali približno tri odstotke proizvedene plastike.

V Indiji je uporaba plastike pri gradnji cest obvezna

Jocić dodaja nekaj primerov dobrih praks uporabe odpadne plastike pri gradnji cest.

V Indiji se uporaba plastike na prebivalca vsakih pet let podvoji. Vsak dan nastane 15 tisoč ton odpadne embalaže. Vlada je podprla projekt izdelave tehnologije in uporabe odpadne plastike pri gradnji cest. Tako so zgradili pet tisoč kilometrov cest, pri katerih asfalt vsebuje odpadno plastiko. Na kilogram kamna dodajajo 50 gramov bitumna, ki vsebuje od 10 do 30 odstotkov odpadne plastike. Za vsak kilometer ceste porabijo okrog milijon plastičnih vrečk in tako prihranijo tono asfalta oziroma osem odstotkov denarnih sredstev. Navajajo številne prednosti uporabe odpadne plastike pri gradnji cest: preprost postopek, novih strojev ne potrebujejo, trdnost in prožnost cestišča sta povečani, obraba cest je manjša, ceste pa so obstojnejše tudi v izjemnih vremenskih razmerah, kot so poplave in vročina, poleg tega so stroškovno učinkovite, na kar opozarja tudi Svetovni gospodarski forum. Vodilno podjetje je KK Plastic Waste Management z izdelkom KK poly blend. Vlada je leta 2015 gradbenim cestnim podjetjem naložila obvezno uporabo odpadne plastike pri izdelavi asfalta.

Uporaba v številnih državah

V Veliki Britaniji od leta 2018 ponekod že uporabljajo reciklirano plastiko za gradnjo boljših, cenejših in trajnejših cest. Inovativni startup MacRebur je več milijonov ton odpadne plastike z odlagališč porabil za nove in močnejše ceste.

V ZDA so začeli z 250-metrskim odsekom ceste na kalifornijski univerzi v San Diegu UCSD. Zgradil ga je MacRebur, kjer trdijo, da po letih preizkušanja po vsem svetu ta tehnologija omogoča boljše in trajnejše ceste brez neugodnih posledic za okolje. To potrjujejo MacReburjevi rezultati študije iz Savdske Arabije in Velike Britanije, kjer te asfalte že dobrih šest let uporabljajo na avtocestah, krožiščih in letaliških stezah. Tehnologijo podjetja so pri gradnji cest uporabili še na Irskem, Slovaškem, v Švici, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji, Bahrajnu, Kuvajtu, Južni Afriki, Turčiji in Čilu.

Lasten razvoj ali nakup tuje tehnologije?

Pa pri nas? Javni in/ali zasebni interes bi v povezavi s tehnološkim znanjem, na primer z Visoko šolo za tehnologijo polimerov, z razvojem zbiranja, pranja, sušenja in drobljenja odpadne plastične embalaže ter njeno vključitvijo v asfaltne mešanice zagotovil nova delovna mesta, država pa bi prihranila več milijonov evrov proračunskega denarja, ki ga porabi za odstranitev nakopičene odpadne plastične embalaže. Pridobili bi tudi trajnejše ceste. Druga možnost je nakup preizkušene tuje tehnologije. Evropska komisija oblikuje nove pogoje za črpanje denarja, v katerih ima posebno mesto krožno gospodarstvo. Izkoristimo ta razpoložljiva okoljska sredstva, je še pozval Boris Jocić v prijavi na okoljski razpis.

Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
AGROBIZ
Nasveti
Vizualna podoba blagovne znamke je kot češnja na vrhu torte
Agrobiznis
NasvetiAnja Korenč Vizualna podoba blagovne znamke je kot češnja na vrhu torte 1

Oblikovalka svetuje, na kaj je dobro paziti pri oblikovanju vizualne podobne blagovne znamke živil, ki obsega logotip in embalažo.

FINANCE
Manager
Ujetniki preteklih uspehov
Manager
ManagerMiha Žerko Ujetniki preteklih uspehov 1

Skrbimo za to, da dobro delamo danes in jutri, za vprašanje, kaj bomo počeli pojutrišnjem, pa nam velikokrat zmanjka energije in časa.

FINANCE
PMM
Bodo evropske milijarde znova polzele mimo nas?
FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti

IZVOZNIKI
Novice
EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče
Izvozniki.si
NoviceAleš Ogorevc EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče

Sredstva Evropskega investicijskega sklada so prejeli s pomočjo garancijske sheme InnovFin

FINANCE
Okolje & energija
(grafi) Slovenija v evropskem vrhu pri okoljskih davkih. Kaj to pomeni?
Društvo distrofikov Slovenije
Medicina danes
Redakcija Medicina danes Društvo distrofikov Slovenije

Društvo distrofikov združuje osebe z živčno-mišičnimi obolenji (ŽMO), to so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadanejo mišice.

FINANCE
Manager
Zakaj upravljati trajnostno mobilnost v podjetjih?
OGLAS
Manager
ManagerFinance PR Zakaj upravljati trajnostno mobilnost v podjetjih? (OGLAS)

Trije največji zaposlovalci v škofjeloški industrijski coni Trata (Knauf Insulation d. o. o., LTH Castings d. o. o. in SIBO G. d. o. o) so v sodelovanju z Občino Škofja Loka, Razvojno agencijo Sora ter inštitucijami IPoP - Inštitutom za politike prostora, CIPRO Slovenija in CIPRO International, dobro leto in pol spodbujali zaposlene, da na delo pridejo trajnostno, v sklopu projekta Trata 2.1.