V podjetju Interenergo so v kotlovnico, ki napaja daljinski sistem za ogrevanje na lesno biomaso v Lenartu, vgradili hranilnik toplote. Z njim zmanjšajo rabo fosilnih goriv, ki jih uporabljajo v izrednih razmerah na začetku in koncu ogrevalne sezone, sredi zime pa za pokrivanje konic porabe. Vendar pa se biomasni kotel ne more prilagajati nizkim odjemom in nenadnim povečanjem porabe toplote.
Dve vlogi hranilnika
Operaterji večine biomasnih ogrevalnih sistemov z vgrajenim hranilnikom toplote vzdržujejo najvišjo možno temperaturo vode v hranilniku za zagotavljanje jutranjih konic porabe toplote. V Interenergovem sistemu v Lenartu pa je drugače, ker ima hranilnik dve vlogi. Prvič, ob povečanih potrebah zagotavlja dovolj energije. In drugič, zagotoviti mora dovolj odjema, da lahko biomasni kotel deluje nepretrgano. Delovanje biomasnega kotla je namreč navzdol omejeno in ne zmore delati z močjo, manjšo od 400 kilovatov.
Porabo toplote morajo predvideti
Za takšno delovanje pa je treba vnaprej vedeti, kakšna bo poraba toplote v omrežju. Sistem mora predvideti, da bo na primer poraba toplote naslednji dan večja, kot je zmogljivost biomasnega kotla, in pravočasno ustvariti zalogo toplotne energije v hranilniku. Pasovna poraba na vročevodu v Lenartu je 200 kilovatov, zato so izbrali zalogovnik, ki lahko shranjuje dodatnih 200 kilovatov v obdobjih majhne porabe toplote. Skladiščeno energijo sistem sprosti, ko poraba v sistemu naraste nad 400 kilovatov.
In nasprotno, če bo poraba toplote predvidoma manjša od 400 kilovatov, mora sistem poskrbeti, da bo v obdobju zmanjšane porabe zalogovnik, kolikor je mogoče, prazen. V obdobju manjše porabe toplote skladiščijo presežek energije v hranilniku.
Porabo toplote je mogoče precej natančno predvideti na podlagi vremenske napovedi in na podlagi podatkov o porabi toplote iz preteklosti.
Samoučeči se sistem
Za napoved uporabljajo umetno inteligenco. Izdelali so samoučeči se sistem, ki z uporabo oziroma z večanjem nabora podatkov izboljšuje svoje delovanje. V oddelku, kjer se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, so na podlagi preteklih podatkov ustvarili model, ki dovolj dobro napoveduje porabo toplote za 24 ur vnaprej. Vhodni podatki so temperatura zraka, sončno obsevanje, hitrost vetra, višina padavin in tip dneva, delovni dan ali dela prost dan. Izhodni podatek pa je poraba toplote v omrežju. Sistem uporablja tudi podatke o pretekli porabi toplote in izračuna, kakšna bo poraba toplote v naslednjem dnevu vsako uro. Krmilnik na podlagi takšnih podatkov upravlja ventile tako, da doseže želeno zalogo toplote v hranilniku.
Energetski in okoljski prihranki
Takšno krmiljenje hranilnika zmanjša toplotne izgube, saj je zaloga vode, ogrete na sto stopinj, v hranilniku samo takrat, ko je potrebno, hkrati pa lahko na podlagi napovedi zagotovijo tudi bolj enakomerno delovanje kotla in s tem manjše izgube pri delnih obremenitvah kotla. Pričakujejo tudi daljšo življenjsko dobo kotla, saj bodo izjeme pri porabi omrežja izravnavali s toploto iz zalogovnika. Prihranek zaradi vgradnje hranilnika toplote so ocenili na 15.681 evrov na leto, odvisen pa je od gibanja cen kurilnega olja in sekancev. Okoljski prihranek ocenjujejo na do 77,88 tone ogljikovega dioksida na leto.
