»Naš pametni zabojnik prek povezave s telefonom zazna uporabnika, ko se zabojniku približa. V zabojniku so senzorji, ki izmerijo volumen in težo odpadkov, ki jih posameznik vrže vanj, podatke pa izpiše na nekakšnem retrozaslonu,« je razložil Jože Guna s fakultete za elektrotehniko v prijavi projekta na okoljski razpis.
»Razvijamo tudi aplikacijo, prek katere nam bo zabojnik sporočil, koliko smeti smo ustvarili, recimo, na mesec ali na leto. Želimo ozavestiti ljudi, da nekaj, kar vržejo stran, ne izgine, temveč nekje pristane. Če bi ljudje vedeli, za koliko smeti so krivi, bi se zgrozili.« Povprečen zahodnjak namreč letno ustvari dobrih 400 kilogramov odpadkov, je zapisal v prijavi.
Raziskavo bodo usmerili tudi na ljudi
Rešitev za ozaveščanje o gospodinjskih odpadkih in njihovo optimizacijo razvijajo v okviru aplikativnega razvojnega projekta javne agencije za raziskovalno dejavnost ARRS Nevidno življenje odpadkov. Projekt je rezultat partnerskega sodelovanja med ZRC SAZU, laboratorijem za multimedijo fakultete za elektrotehniko in podjetjem CVS Mobile. Raziskava bo osredotočena na nevidno življenje odpadkov in tudi na ljudi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in ravnanjem z odpadki, od kupcev do smetarjev.
Mednarodne primerjave
Pomemben cilj projekta je razvoj inovativne tehnološke rešitve, ki bo spremljala in prikazovala, kje in kako nastajajo odpadki v gospodinjstvih, ter spodbujala zmanjševanje njihove količine. Razvoj rešitve bo temeljil na pristopu, usmerjenem k ljudem. Izvedli bodo primerjalne raziskave praks o ravnanju z odpadki v šestih mestih: Ljubljani, Gradcu, Trstu, Zagrebu, Oslu in Dubaju. Raziskava bo omogočila vpogled v življenje in delo nevidnih akterjev, na primer smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, hkrati pa opisala lokalne navade, povezane z odpadki, ter predstavila smeti kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje.
