Okolje & energija

(intervju) Pojasnjujemo, kako pride v vašo vtičnico zelena elektrika

Kako odjemalci dobimo zeleno energijo? Kako vedo, da je elektrika, ki so jo porabili, res proizvedena nizkoogljično? Pojasnjuje Borut Rajer iz Borzena.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

17.01.2021 23:00
Čas branja: 6 min
(intervju) Pojasnjujemo, kako pride v vašo vtičnico zelena elektrika
»V elektroenergetskem sistemu se beleži proizvodnja električne energije pri proizvajalcih, in sicer v posebnem instrumentu, potrdilu o izvoru. Zabeleži se, kdaj, kje in kako je bila energija proizvedena. Ko fizični del opravi svojo pot, se potrdila prenesejo na končnega kupca. Takrat se potrdilo o izvoru razveljavi,« je razložil Borut Rajer z Borzena. Foto: Jernej Lasic

»Kako mi bodo dobavili zeleno energijo?« Takšno vprašanje je decembra postavil eden od bralcev Financ. Odgovore smo dobili v intervjuju z Borutom Rajerjem, direktorjem energetskega področja na Borzenu, slovenskemu operaterju trga z elektriko.

Bralec je utemeljil vprašanje tako: »Postaja RTP v našem kraju je priključena kot odcep na 110-kilovoltni povezovalni daljnovod, v RTP v našem kraju je na 20-kilovoltni strani izdelan kabelski razvod na več mest, eno od njih je postaja TP 20/0,4 kilovolta na severnem delu našega kraja, od tod pa je napeljan nizkonapetostni razvod do našega naselja. Kako mi bodo na podlagi teh podatkov dostavili zeleno energijo?«

Sogovornikom s podobnimi vprašanji ponavadi odgovorim šaljivo. Takole. Recimo, da mi Jože iz Maribora dolguje sto evrov. Jože gre na banko v Mariboru, nakaže sto evrov na moj račun, jaz pa dvignem denar na bankomatu v Ljubljani. Tehnično gledano, nisem dobil Jožetovega bankovca, vsebinsko gledano, pa sem dobil njegovih sto evrov. Gospod Rajer, je takšen odgovor primeren tudi pri razlagi o dobavi zelene energije?

Povsem je primeren.

Delovanje bančnega sistema si predstavlja večina od nas. Vsaj približno. Kako pa bi podrobneje razložili prenos zelene elektrike prek elektroenergetskega sistema?

V elektroenergetskem sistemu je pojasnilo še lažje. Deluje namreč veliko bolj logično in predvidljivo kot bančni sistem, ki je veliko bolj kompleksen. V bančnem sistemu so različne opredelitve denarja, denarni multiplikatorji in drugo.

V elektroenergetskem sistemu se beleži proizvodnja električne energije pri proizvajalcih, in sicer v posebnem instrumentu, potrdilu o izvoru. Zabeleži se, kdaj, kje in kako je bila energija proizvedena. Ko fizični del opravi svojo pot, se potrdila prenesejo na končnega kupca. Takrat se potrdilo o izvoru razveljavi.

Poleg tega se takrat spojita poti električne energije in potrdila o izvoru in lahko uporabimo primerjavo z denarjem. Čeprav odjemalec fizično ni bil poleg pri proizvodnji, je učinek tak, kot če bi bila energija njegova.

Pomembno pa je, da deluje sistem zaprto in celostno. Če je nekdo uporabil potrdilo ene od elektrarn, potrdila ne more uporabiti še nekdo drug.

Tako deluje koncept pravice kupca, da je seznanjen s tem, kakšno električno energijo porablja. Koncept ni nov, zahtevali so ga že prejšnji svežnji predpisov evropske komisije. Z direktivami so z leti nadgrajevali sistem potrdil o izvoru.

Pojdimo k podrobnostim. Kaj mora narediti proizvajalec, na primer operater male hidroelektrarne, da dobi potrdilo o izvoru?

Pri proizvajalcih v podporni shemi je pot potrdil nekoliko posebna in vezana na vrsto podpore. Zato poglejmo druge proizvajalce. Proizvajalec, ki deluje na trgu, se prijavi v register potrdil o izvoru in odpre račun. Register vodi Agencija za energijo, za tehnično upravljanje registra pa skrbi Borzen. Proizvajalec prijavi svoje naprave v register, elektrooperaterji pa vnesejo merilne podatke. Proizvajalec na podlagi merilnih podatkov in podatkov posamezne elektrarne izdaja potrdila o izvoru. Lahko jih izdaja mesečno ali letno, tudi odvisno od vrste potrdila.

Ali izdaja potrdila o izvoru poteka tako, da proizvajalec pošlje Agenciji za energijo podatke o proizvodnji, agencija pa vpiše na njegov račun ustrezno količino potrdil?

Ne. Ko je račun odprt, elektrooperaterji vnašajo podatke, ki se zabeležijo na račun proizvajalca. Proizvajalec pa potem izda potrdila. Vse poteka elektronsko. Proizvajalec izda zahtevek, ko ga agencija potrdi, ima proizvajalec potrdila na računu. Potrdila lahko prenese na drugo osebo, ki ima račun v registru. Nekatere vrste potrdil lahko prek enotnega evropskega registra, s katerim je povezan tudi slovenski, prenese tudi na registre v tujini. Če pa je hkrati tudi dobavitelj električne energije in je potrdilo prodal odjemalcu, lahko potrdilo tudi razveljavi.

Recimo, da proizvajalec proda potrdilo dobavitelju. Kaj se zgodi? Ali prodajalec obvesti agencijo in agencija opravi preknjižbo?

Možnosti je več. Agencija ne dela preknjižbe. Proizvajalec jo lahko naredi sam. Najpogosteje pa ob sklenitvi pogodbe o nakupu elektrike med dobaviteljem in proizvajalcem uredijo tudi potrdila o izvoru. V takem primeru lahko dobavitelj po pooblastilu uredi prenos. Tak postopek je učinkovit, na primer, za majhne proizvajalce.

Kako je zagotovljeno, da v registru ne pride do napačnih vnosov?

Vnos pravilnih količin zagotavljajo elektrooperaterji, kar je logično, saj so pooblaščeni za merjenje. Proizvajalec ali po njegovem pooblastilu dobavitelj lahko izda potrdila samo za količine, ki so vnesene v register. Register preprečuje, da bi prišlo do večjih izdaj. Ko je izdaja opravljena, jo potrdi Agencija za energijo, ki lahko preveri transakcijo. Podobno je tudi pri drugih transakcijah v registru, na primer pri prenosu potrdil na drugega imetnika in razveljavitvi.

Tudi tu je podobnost z bančnim sistemom. Ko izvedemo nakazilo, banka opravi obdelavo in prenese sredstva.

Kaj pa se zgodi s potrdilom, ko dobavitelj dobavi elektriko končnemu odjemalcu?

V osnovi sta dve možnosti. Pri večjih kupcih ali pri nabavah, denimo na podlagi uredbe o zelenem javnem naročanju, zbere dobavitelj za obdobje dobave več potrdil o izvoru in jih neposredno razveljavi na ime kupca. Tako dobimo potrdilo o razveljavitvi, ki pomeni, da je potrdilo o izvoru končalo svojo pot. Potrdilo o razveljavitvi dobi neposredno kupec električne energije.

Druga različica so paketi energije, ki jih oblikujejo dobavitelji. Na primer paket, v katerem je samo zelena energija, ali paketi s sončno, jedrsko ali drugo energijo. Dobavitelj, na primer, v enem letu razveljavi potrdila o izvoru za celoten paket.

Vsako potrdilo se lahko šteje samo enkrat. Vsak dobavitelj mora vsaj enkrat na leto vsakemu kupcu razkriti, kakšno energijo mu je dobavljal.

Fizično ne moremo ločiti, katera elektrarna dobavlja kateremu porabniku, zato je izdelan sistem sledenja, pri katerem se pri proizvodnji izda potrdilo, ki se pri porabi razveljavi. Tako kot pri bančnem sistemu je pomembno, da je bilanca izravnana. Število izdanih potrdil mora biti večje ali kvečjemu enako številu razveljavljenih.

Porabnik torej ve, da je dobil zeleno elektriko tako, da dobi dokazilo o razveljavitvi potrdila o izvoru. Je tako?

To je ena od možnosti, ki pa je za male porabnike zelo nepraktična. Potrdilo o izvoru je po evropski regulativi namreč izdano za osnovno enoto eno megavatno uro. Za male porabnike je dovolj, da vedo, da imajo zelen produkt, ki ga preverja Agencija za energijo. Agencija lahko preveri, da ima vsak dobavitelj, ki trži tak produkt, na koncu leta ustrezna dokazila, in dobavo pokrije z ustrezno količino potrdil o izvoru.

Po novem je potrdil o izvoru več. Uvedena so potrdila za sončno energijo, hidroenergijo, jedrsko in druga, mar ne?

To je pomembna sprememba. Uvedena je bila z eno od zadnjih novel energetskega zakona EZ-1 in z nekaterimi podzakonskimi akti, izdanimi tik pred novim letom. Letos bo mogoče v Sloveniji izdajati potrdila za vse vire. Vsaj nacionalna potrdila. Doslej je bilo mogoče izdajati potrdila o izvoru samo za obnovljive vire in za visoko učinkovito soproizvodnjo elektrike in toplote, po novem pa bo mogoče izdajati potrdila tudi za jedrsko energijo, premogovne in plinske elektrarne.

Bomo lahko kupili tudi elektriko iz TEŠ?

Lahko, če bo kdo ponudil tak produkt. Na evropskem trgu se pojavljajo različni produkti, najpogostejši so, na primer, elektrika iz posameznih obnovljivih virov in produkti brez ogljikovega dioksida, torej, recimo, kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov. Produkti pa so lahko tudi posebni, pri katerih se kupec in dobavitelj posebej dogovorita o pogojih, na primer kakšne elektrarne naj bodo vključene. Kupci so v takih primerih večinoma večji, poslovni odjemalci.

Omenili ste možnost mednarodnega prenosa potrdil o izvoru. Katere države so vključene?

Direktiva zahteva, da mora biti med državami članicami možnost izmenjave dokazil o izvoru, razen v izjemnih primerih, ko bi obstajal utemeljen dvom o zanesljivosti sistema potrdil o izvoru. Za tretje države pa je v zadnji direktivi o obnovljivih virih nekaj dodatnih zahtev, recimo predhodni dogovor EU in te tretje države.

Mar to pomeni, da lahko dobim, na primer, elektriko iz francoske naprave, ki izkorišča energijo plimovanja?

Lahko. Na trgu potrdil o izvoru večinoma delujejo posredniki, specializirani za ta trg. To, vsaj do zdaj, ni borzni trg, ker je produkt precej heterogen. Poskusi tudi v tej smeri pa vseeno so.

Kje pa dobimo več podatkov o trgu potrdil o izvoru?

Osnovni podatki o slovenskih napravah so v našem registru, v Borzenovem letnem poročilu pa so, denimo, statistični podatki o izdanih potrdilih o izvoru. Podatkov o posameznih transakcijah ne smemo objavljati. Največ podatkov s trgov EU je na strani združenja izdajateljev Association of Issuing Bodies, AIB. Trgi med državami članicami se precej razlikujejo. Nekatere države so zelo napredne, nekatere pa šele v zadnjem času izpolnjujejo osnovne zahteve, ki jih je prinesla že direktiva iz leta 2001. Slovenija je ves čas pri vrhu. Z razširitvijo na vse proizvodne vire nam dejansko manjka le sistem popolnega razkritja, full disclosure, kjer je dodana sistematična zaveza bodisi na proizvodni bodisi na odjemni strani, kar dodatno okrepi zanesljivost delovanja sistema. Tak pristop, recimo, uporablja Avstrija, pred nedavnim ga je uvedla tudi Nizozemska.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Okolje & energija
Število elektrarn v podporni shemi je upadlo. Minimalno, a vendarle
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Število elektrarn v podporni shemi je upadlo. Minimalno, a vendarle 2

Lani se je število elektrarn v podporni shemi zmanjšalo za 12, njihova skupna nazivna moč pa je upadla za pet megavatov.

FINANCE
Okolje & energija
Distributerji elektrike so ocenili porabo do leta 2030
FINANCE
Okolje & energija
GEN: dobri rezultati, renesansa jedrske energije
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar GEN: dobri rezultati, renesansa jedrske energije 5

V Skupini GEN so predstavili lanske rezultate, letošnje poslovne načrte in vlogo jedrske energije v svetu.

FINANCE
Leto po začetku krize so borzni indeksi znova na rekordnih ravneh
Finance
Domen Pavlič Leto po začetku krize so borzni indeksi znova na rekordnih ravneh

Mineva leto dni od začetka ene najhujših borznih panik vseh časov. Kaj se je od takrat dogajalo z borznimi trgi in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

FINANCE
Avto
Nizkocenovnik za moderne čase
Avto
AvtoMatej Kačič Nizkocenovnik za moderne čase

Dacia z novim sanderom in sanderom stepway ostaja nizkocenovnik, a občutek v njima še nikoli ni bil tako dober. Potencialni kupci imajo gotovo sladke skrbi, saj sanderov adut po novem ni le dobro razmerje med plačanim in dobljenim.

FINANCE
Okolje & energija
Kaj je povezalo evropske liberalce in konservativce? Jedrska energija
FINANCE
Avto
Najbolje prodajani nosilec prstanov za 150 Slovencev
Avto
AvtoUroš Božin Najbolje prodajani nosilec prstanov za 150 Slovencev 5

Q5 je svetovno najbolje prodajani in posledično tudi najpomembnejši audi, v Sloveniji jih nameravajo letos prodali 150, spomladi se mu bo pridružil še Q5 s športnim zadkom