Projekt SustainHuts, v katerem je poleg Planinske zveze Slovenije in Razvojnega centra za vodikove tehnologije eden izmed pomembnih partnerjev tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, poteka od leta 2016. Vanj sta bili najprej vključeni dve planinski koči, a so na koncu opremili tri, saj je le pet dni po tem, ko so opremili Kočo na Korošici, ta do tal pogorela. Požar je tako odnesel tudi 30 tisoč evrov vreden sistem za pridobivanje električne energije iz sonca, saj tisti trenutek še ni bil zavarovan.
»V takih dinamičnih razmerah je težko pravočasno vključiti še zavarovalnico, saj je že tako vključenih veliko deležnikov, ki se morajo prilagajati, da dela potekajo natančno, nemoteno in v skladu z načrti,« je pojasnil Matija Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Tako zdaj ti viri za pridobivanje električne energije delujejo na Pogačnikovem domu na Kriških podih in Domu Valentina Staniča pod Triglavom.
Dizelski agregat samo še za rezervo
»Fotovoltaika in vetrnica se v teh razmerah in pogojih delovanja izkazujeta za dobro kombinacijo. Kot so pojasnili upravniki Pogačnikovega doma, jim od začetka delovanja postavljenega novega vira energije ni bilo treba več zaganjati bencinskega niti dizelskega agregata, kar je bil eden izmed pomembnih ciljev – da jih izločimo iz delovanja, a kljub temu ostajata priključena kot rezerva,« opisuje Mori.
Z enakim ciljem so odšli tudi na Dom Valentina Staniča pod Triglavom na 2.332 metrih nadmorske višine. »Tudi tukaj po namestitvi fotovoltaike in vetrnice niso več potrebovali bencinskega agregata. Oba sistema sta izdelana tako, da sta enostavna za uporabo, kar pomeni, da oskrbnik koče z upravljanjem sistema nima veliko dela. Poznati pa mora seveda osnove,« zagotavlja Mori.
Izpusti v okolje (ogljikov dioksid, žveplovi in dušikovi oksidi, delci) so se ob uporabi novih virov energije zmanjšali za polovico, potrjuje sogovornik. Kombinacija je dobra, saj fotovoltaika dela čez dan, tudi če je oblačno, vetra pa je lahko v gorah kar veliko in je na trenutke tudi konstanten, torej piha tudi ponoči, kar je dodatna prednost v primerjavi s fotovoltaiko. »Je pa pri obnovljivih virih energije nujno, da imamo zalogovnik energije, saj je treba izravnavati porabo in proizvodnjo. Zalogovnik energije je v tem primeru baterijski sklad, ki mora biti dovolj velik, da pokriva potrebe, če je več slabših dni, in energetske špice – zjutraj in pozno popoldne. Je pa seveda vse skupaj odvisno od tega, katere energente še uporabljamo,« pojasnjuje Mori. Na kočah navadno kuhajo in se ogrevajo na biomaso ali utekočinjeni naftni plin, ki se v Domu Valentina Staniča uporablja tudi za hladilnike in toplo vodo v kuhinji.
Preverjanje energijskega izkoristka
»Vse to je bilo treba upoštevati. Nameščeni energetski sistemi so v danem trenutku nekoliko predimenzionirani in dajejo več energije, kot je trenutno potrebujemo. Deloma je bil to načrt, deloma je to posledica razmer zadnjih dveh let, ko je zaradi COVID-19 obisk koč upadel. Prav število planincev v koči je tisti dejavnik, ki opredeljuje dinamiko in količino porabljene energije v koči. Seveda tudi zbiramo podatke o porabi energije in delovanju celotnega sistema, kar nam omogoča analizo, iz katerega vira in koliko je bilo proizvedene energije. Pri Pogačnikovi koči se je pokazalo, da vetrnica ni imela več kam polniti energije, saj je fotovoltaika napolnila baterijo do konca, kar pomeni, da imamo še rezerve na strani porabe in jo lahko še nekoliko povečamo,« prve izkušnje opisuje Mori.
Natančnejšo analizo energetskega sistema na podlagi obnovljivih virov energije, ki je bil nameščen v okviru projekta SustainHuts, bodo lahko opravili čez nekaj let. Letos bodo na obe lokaciji postavili tudi vremenski postaji, da bodo pridobivali podatke o osončenosti in razpoložljivosti vetra, kar jim bo omogočilo preračunavanje, kako uspešni so pri izkoriščanju obeh naravnih virov.
Interes v kočah je, kaj pa država?
Denar za projekt, v katerega so bile poleg Slovenije vključene tudi Španija, Francija in Italija, so v dobršni meri pridobili tudi iz evropskih strukturnih skladov, del pa je prispevalo planinsko društvo, ki upravlja koči. »Interes med planinskimi društvi za postavitev teh energetskih sistemov je, prav tako imamo veliko podporo v Planinski zvezi Slovenije. Če bi interes izkazala tudi država, saj mora zasledovati okoljevarstvene cilje Evrope, bi zagotovo našli primerne vire financiranja,« razmišlja Mori.
»Če bi imeli dober poslovni načrt za delovanje teh sistemov v visokogorju ali v zaščitenih okoljih, kot je Triglavski narodni park, bi država najverjetneje videla interes za podporo. Imamo dobre prakse, ki dokazujejo, da se da doseči pomembne okoljske korake v visokogorju z ne prav astronomskimi finančnimi vložki, dizelske agregate pa 'upokojiti'«, je bil slikovit Mori.
