V voznem parku Pošte Slovenije so bili leta 2018 štirje odstotki avtov električnih, leta 2025 pa jih bo 46 odstotkov. To je eden od podatkov iz prijave na energetski razpis Časnika Finance, kjer sodeluje Pošta v treh kategorijah: energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovit projekt ter v novi kategoriji promet in logistika.
Okoljski odtis Pošte Slovenije upravljajo v skladu s strategijo energetske učinkovitosti. Med drugim načrtujejo, da bodo od leta 2018 do 2025 zmanjšali porabo goriva za prevozna sredstva za 12 odstotkov, porabo celotne energije na površino stavbe za 6,4 odstotka, ogljični odtis pa za 14 odstotkov. Delež obnovljivih virov bo takrat 55 odstotkov.
Elektrifikacija voznega parka
V prometu so cilje do leta 2025 oblikovali zelo podrobno. Vsako leto bodo zamenjali 15 klasičnih in dotrajanih lahkih dostavnih vozil z električnimi. V večjih mestih bodo v prihodnjih treh letih zamenjali vsaj tretjino takšnih vozil z električnimi. Vsako leto bodo zamenjali vsaj 20 klasičnih skuterjev z električnimi, v prihodnjih treh letih pa bodo tretjino klasičnih enoslednih vozil zamenjali z dvoslednimi električnimi in opremili z električnimi dostavnimi vozički vsaj polovico tistih, ki opravijo dostavo peš.
Mednarodna priznanja
Trajnostno usmeritev izkazuje Pošta Slovenije tudi v mednarodnem sodelovanju. V združenju evropskih poštnih operaterjev PostEurop predseduje v delovni skupini Okolje, sopredseduje pa v skupini Forum zelene mobilnosti. Projekt slovenske pošte Strategija energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja je bil lani uvrščen med 20 finalistov razpisa PostEurop Coup de Cour. Vseh prijavljenih je bilo 67. Svetovna poštna zveza UPU pa je Pošto Slovenije uvrstila v prvo skupino članic, ki z ukrepi okoljskega upravljanja zmanjšujejo negativne vplive na okolje in o tem tudi ustrezno poročajo.
Merjenje učinkov učinkovite rabe energije
Glavna stebra okoljskega upravljanja v skupini Pošte Slovenije sta izvedba krožnega gospodarstva in učinkovito upravljanje energije. Leta 2018 so pridobili standard ISO 50001, pri vseh naložbah pa upoštevajo določbe pravilnika o učinkoviti rabi energije. V družbi redno merijo učinke učinkovite rabe energije, pri tem pa med drugim uporabljajo aplikacijo za centralni nadzorni sistem, programsko opremo za energetsko knjigovodstvo in upravljanje energije, aplikacijo za nadzor porabe energije v stavbah in aplikacijo za pregled nad porabo energentov v vozilih.
Uporabljajo tudi deževnico
Na objektih pretovorne pošte Cikava v občini Grosuplje in pošte Grosuplje uporabljajo sistem za rabo deževnice. S sistemom nadomestijo uporabo vode iz vodovoda za splakovanje stranišč, čiščenje vozil, za zalivanje in druge namene. Z uporabo deževnice so prihranili 480 tisoč litrov vodovodne vode, uporabo pa povečujejo. Leta 2017 so porabili 122 kubičnih metrov deževnice, leto pozneje 165, leta 2020 pa 193 kubičnih metrov deževnice. Takšna uporaba prinaša tudi finančne prihranke, in sicer pri strošku vode in strošku za odpadne vode, ki se obračuna ob porabi vode.
Sončne elektrarne na vse večje strehe
Na 1.300 kvadratnih metrih strehe novega objekta logistične pošte v Celju pa so postavili 95-kilovatno sočno elektrarno. Načrtovana letna proizvodnja električne energije je 95 tisoč kilovatnih ur. V napravo so vložili dobrih 73 tisoč evrov, pričakujejo pa, da bo znašal letni prihranek pri stroških energije dobrih 6.300 evrov. Do leta 2025 načrtujejo postopno postavitev sončnih elektrarn na poštnih strehah, ki imajo površino večjo od 250 kvadratnih metrov. Celjsko elektrarno pa so prijavili na energetski razpis v kategoriji energetsko učinkovit projekt.
