Okoljska odgovornost je prednostna poslovna usmeritev Leka, z vlaganji podpirajo osredotočenost na zeleno proizvodnjo zdravil, ambicija podjetja za leti 2025 in 2030 pa je vodilno mesto v okoljski trajnosti, so med drugim zapisali v prijavi na razpis energetskih nagrad Eko sklada in Financ.
Družba Lek je certificirana po shemi EMAS in standardu ISO 14001. Z okoljsko politiko so se zavezali k okoljski trajnosti in zmanjšanju okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu izdelkov. Standarde upravljanja tveganj prenašajo na dobavitelje in pogodbene partnerje.
Več kot dva tisoč meritev
Po letu 2013 so vgradili energetski informacijski sistem ENIS, kar jim je pomagalo pri povezavi organizacije z energetsko informacijsko infrastrukturo. Začeli pa so ciljno spremljanje rabe energije. ENIS so povsem prilagodili potrebam farmacevtske industrije. Vanj je vključenih več kot dva tisoč meritev, ki skupaj določajo več kot 750 kazalnikov učinkovitosti, cilji zanje pa so določeni vsaj na dnevni ravni. Sistem so podprli tudi z aktivnim energetskim menedžmentom AcEM. Pripravljajo pa nadgradnjo sistema ENIS s sistemom za upravljanje energije.
Ukrepi na osnovi energetskih pregledov
Po letu 2000 so izvedli tri celovite energetske preglede vseh štirih lokacij, na katerih Lek deluje. Na podlagi meritev in analiz porabe elektrike, pare, toplote, hladu in stisnjenega zraka so našli potenciale za povečanje energetske učinkovitosti. Številne so tudi uresničili.
Na Prevaljah so med drugim investirali v energetsko učinkovitejši zračni kompresor ter optimizirali regulacijo črpalk in centralnega vodenja hladilnih agregatov. V Lendavi so znova vzpostavili sistem prostega hlajenja, kupili dvostopenjski zračni kompresor, združili dve hladilni postaji in izvedli vrsto drugih ukrepov. V Ljubljani so med drugim investirali v učinkovitejše zračne kompresorje, nadaljevali optimizacijo nastavitev sistemov za hlajenje, ogrevanje in ventilacijo oziroma HVAC. V Mengšu pa so izvedli projekte za optimizacijo izrabe odpadnih topil, sanirali parnokondenzatno omrežje in drugo.
Številni primeri dobrih praks
V prijavi na razpis so opisali tudi številne primere dobrih praks. Naštejmo nekatere. Na Prevaljah so leta 2013 postavili napravo za regeneracijsko termično oksidacijo, namenjeno čiščenju odpadnega zraka. Del visokotemperaturnih odvodnih plinov iz naprave so odvedli na kotel, kjer so proizvajali paro. V Ljubljani so lani od aprila do novembra izvedli več zamenjav in nadgradenj opreme, s katerimi so omogočili, da so lansko zimo prvič obratovali samo z enim hladilnim agregatom. V Mengšu so z ukrepi, izvedenimi leta 2019, zmanjšali lansko porabo vstopne energije za 4,4 gigavatne ure, izpuste ogljikovega dioksida za 867 ton, stroške pa za 260 tisoč evrov. Naložba je znašala 110 tisoč evrov.
Kakšni so načrti
V petletnem obdobju 2020–2025 bodo v Leku usmerjeni v stalno povečevanje energetske in okoljske učinkovitosti. »Vstopili smo v obdobje, ki je pomembno pri prehodu z uporabe tradicionalnih virov energije na čistejše obnovljive vire,« kar za Lek pomeni spremembo ustaljenih oblik proizvodnje in uporabe energentov. Ključna usmeritev farmacevtske družbe je izboljšanje energetskih sistemov z vpeljavo novih tehnologij ter optimizacijo tehnološke opreme in procesov. Kjer je mogoče, z vnovično uporabo energentov ali vpeljavo krožnega gospodarstva pri rabi surovin uvajajo zaprti krog energijskih tokov, vodnih in odpadkovnih virov.
»Postati želimo odgovorno podjetje v prizadevanju za prehod na razogljičeno družbo,« so med drugim zapisali v Leku v prijavi na energetski razpis.
