V energetsko prenovo objektov brežiške občine so vključili vrtce, šole, glasbeno šolo, športno dvorano, mladinski center, zdravstveni dom, stadion in druge javne objekte. Njihova neto tlorisna površina je 35 tisoč kvadratnih metrov. Skupna naložba je znašala skoraj pet milijonov evrov, od tega je bilo 92 odstotkov namenjenih energetski prenovi stavb, osem odstotkov pa tehnološki prenovi. Pogodbeni partner občine je bil konzorcij podjetij, v katerem sta bila Petrol in Plistor. Zasebni partner je vložil 50,1 odstotka sredstev, evropska kohezijska sredstva so pomenila 36,8 odstotka naložbe, občinski delež je obsegal 13,1 odstotka.
Kaj so prenovili
Projekt so razdelili na dva sklopa. V prvega so vključili deset objektov, pri katerih so opravili tudi gradbene ukrepe, za katere je mogoče pridobiti nepovratna kohezijska sredstva v vrednosti 40 odstotkov naložbe. Pri energetski sanaciji so toplotno izolirali fasade, zamenjali stavbno pohištvo, izolirali strope podstrešij, vgradili termostatske ventile in toplotne črpalke, prenovili kotlovnice, sanirali notranjo razsvetljavo in vgradili sisteme za energetsko upravljanje. V drugem sklopu so v petih objektih sanirali sisteme ogrevanja, prezračevanja, hlajenja in razsvetljave.
Kakšni so prihranki
Zajamčeni prihranek toplotne in električne energije znaša 1.200 megavatnih ur na leto oziroma 308 tisoč evrov. Izpuste toplogrednih plinov so zmanjšali za 584 ton na leto, kar je toliko, kot znaša akumulacija toplogrednih plinov na 72 hektarjih gozda.
Konzorcij se poplača v 15 letih
Koncept pogodbeništva pomeni, da je zasebni konzorcij investiral v prenovo in zagotovil energetske prihranke ob najmanj enakem udobju v saniranih stavbah. Pogodbeno obdobje je 15 let. V tem času se zasebni partner poplača iz prihrankov, potem pa prihranki ostanejo občini. V pogodbenem obdobju konzorcij upravlja in vzdržuje nove oziroma sanirane energetske sisteme.
Kako določijo prihranke energije
Del pogodbe je tudi metodologija za določanje prihrankov energije. Zajamčeni prihranek energije je določen kot razlika med referenčno in zajamčeno rabo energije. Ugotavljajo ga za vsako vrsto energije posebej. Na podlagi podatkov o rabi energije dobijo neprilagojeno vrednost letne porabe energije in stroškov za vsak objekt. Takšno vrednost prilagodijo spremembam uporabe objektov, na primer zaradi pogodb, vremenskih podatkov in drugih dogovorjenih vplivov.
Spremembe na pobudo občine so povezane s spremembo časa zasedenosti stavbe, poznejšo vgradnjo ali odstranitvijo naprav, spremembo vrste uporabe in uporabljene površine stavbe, spremembo rabe vode ali s prehodom na drug energent. Ob spremembi uporabe objekta pogodbena partnerja pripravita prilagoditveni izračun rabe energije.