Okolje & energija

(video) Velenjska komunala: s proizvodnjo bioplina načrtujejo energetsko samozadostnost

Šaleška centralna čistilna naprava je ena od samo dveh v Sloveniji, ki sprejemata odvečno blato drugih naprav. S predelavo blata pridobivajo bioplin. Z izboljšano učinkovitostjo in zamenjavo kogeneracije so zagotovili popolno samooskrbo s toploto in več kot 60-odstotno samooskrbo z elektriko.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ
Okolje & energija
Energetske nagrade
Okolje & energijaNataša Koražija Dnevi energetikov 2024: to so zmagovalci letošnjega izbora za energetske nagrade Financ 1

Nagrade in priznanja so dobili Energetika Maribor, IJS, HESS, Občina Kočevje, GLS Slovenija, SNEP GreenTwin, Enertec, Zeleni Hrastnik

FINANCE
Okolje & energija
Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Tako so sestavili finančno konstrukcijo za prvo zadružno sončno elektrarno 2

Za pionirski projekt skupnostne samooskrbe so ustanovili energetsko zadrugo, solastniki elektrarne so hkrati odjemalci, ki so si stroške energije znižali za 30 odstotkov

FINANCE
Okolje & energija
Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije
Okolje & energija
Energetske nagrade Financ
Okolje & energijaNataša Koražija Enertec je razvil simulator za določanje idealne velikosti sončne elektrarne in baterije 3

Vas mučijo nove omrežnine in razmišljate o novi sončni elektrarni z baterijami? Enertecovo orodje omogoča izračun optimalne kombinacije z naprednimi algoritmi

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

16.09.2021 23:00
Čas branja: 3 min
(video) Velenjska komunala: s proizvodnjo bioplina načrtujejo energetsko samozadostnost
Cilj Komunalnega podjetja Velenje je, da bodo v prihodnje s čistilno napravo dosegli popolno energetsko samozadostnost. Foto: Arhiv Kolmunalnega podjetja Velenje

Na centralni čistilni napravi Šaleške doline predelujejo blato, ki ostane po čiščenju odpadnih vod, in druge biološko razgradljive odpadke. Tako pridobivajo bioplin. S tehnološkimi ukrepi so povečali zmogljivosti za proizvodnjo bioplina, posodobili so opremo in zamenjali napravo za soproizvodnjo elektrike in toplote. Namesto stare 150-kilovatne naprave so namestili novo, 210-kilovatno. In rezultat? Letos bodo predvidoma prihranili dobrih 350 tisoč evrov, naložba v kogeneracijo se bo povrnila v treh letih, zmanjšal pa se bo tudi okoljski odtis, so zapisali v Komunalnem podjetju Velenje v prijavi na energetski razpis v kategoriji energetsko učinkovit projekt.

Naprava je dobila proste zmogljivosti

Centralna čistilna naprava Šaleške doline ima zmogljivost 50 tisoč populacijskih enot. Namenjena je občinam Velenje in Šoštanj. Leta 2006 so jo rekonstruirali in nadgradili s terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode. To je naprava s pritrjeno biomaso za odstranjevanje ogljikovih, dušikovih in fosfornih spojin iz odpadne vode. Čistilna naprava ima tudi linijo za anaerobno stabilizacijo odvečnega blata. Po rekonstrukciji ima linija nekaj prostih zmogljivosti, ki jih uporabljajo za anaerobno predelavo biološko razgradljivih odpadkov.

Odpadke prevzemajo tudi iz drugih občin

Pri čiščenju odpadne vode nastane blato, ki ga obdelajo in delno stabilizirajo skupaj z biološko razgradljivimi odpadki. Pri obdelavi nastaja bioplin. Najboljše učinke dobijo pri obdelavi organskih kuhinjskih odpadkov in maščob. V Komunalnem podjetju Velenje imajo dovoljenje, ki jim omogoča prevzem biološko razgradljivih odpadkov tudi iz drugih občin.

Kako so odpravili težave pri proizvodnji elektrike

V preteklosti je bila proizvodnja bioplina zelo neenakomerna, zato so imeli težave pri proizvodnji električne energije v kogeneraciji. Rešitev so našli v dnevnem spremljanju suhe snovi v gnilišča, določili so največjo dnevno obremenitev naprave in izdelali urnik dovozov odpadkov iz drugih občin. Zunanje dovoze odpadkov in količino lastnega blata so razporedili in tako uravnali proizvodnjo bioplina. Zmogljivost sistema so povečali tako, da so zagotovili stalen vnos organskih snovi, stalno temperaturo in tlak v gniliščih. Za stabilno obratovanje linije anaerobne stabilizacije je namreč pomembno, da se vsi pogoji delovanja čim manj spreminjajo.

Preostanek odpadkov je po predelavi količinsko zmanjšan za 50 odstotkov glede na organsko snov. Preostanek blata po anaerobni stabilizaciji dehidrirajo, zmanjšajo njegov volumen in težo ter ga oddajo pooblaščenemu zbiralcu.

Cilj: popolna energetska samozadostnost

Z novo kogeneracijsko napravo zagotovijo 60 odstotkov lastnih potreb po električni energiji in vso toploto, ki jo potrebujejo za ogrevanje poslovnih prostorov in v tehnoloških procesih. Cilj Komunalnega podjetja Velenje je, da bodo v prihodnje s čistilno napravo dosegli popolno energetsko samozadostnost.

Proizvodnja in uporaba bioplina na čistilnih napravah je v svetu običajna, v Sloveniji pa poleg šaleške samo še ena naprava sprejema odvečno blato od drugih čistilnih naprav. Projekt je zaščiten kot poslovna skrivnost, z rešitvijo pa so omogočili sprejem blata tudi iz drugih čistilnih naprav, so še zapisali v Komunalnem podjetju Velenje v prijavi na razpis energetskih nagrad Časnika Finance.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Dražbe
Dražbe Občina Piran pripravlja dražbo nepremičnin

Lepa priložnost za zanimivo in varno naložbo

FINANCE
Okolje & energija
V Šaleški dolini so začeli priprave na ogrevanje brez TEŠ
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar V Šaleški dolini so začeli priprave na ogrevanje brez TEŠ 4

V Komunalnem podjetju Velenje so začeli prvega od projektov za prehod daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije.

FINANCE
Okolje & energija
Ker se v Celju grejejo na odpadke, jim rast cen plina ni segla v denarnico
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Ker se v Celju grejejo na odpadke, jim rast cen plina ni segla v denarnico 5

V številnih občinah te dni dražijo daljinsko ogrevanje. Ne pa v celjski. Zakaj? Ker za ogrevanje porabijo zelo malo zemeljskega plina, večino toplote namreč dobijo od termične obdelave odpadkov.

FINANCE
Okolje & energija
Pestre prijave kandidatov za najboljši energetski projekt 2021
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Pestre prijave kandidatov za najboljši energetski projekt 2021

To so podjetja, ki so se prijavila na letošnji razpis za energetske nagrade. Uvedli smo novo, četrto kategorijo: energetska učinkovitost v prometu in logistiki.

FINANCE
Manager
Zakaj upravljati trajnostno mobilnost v podjetjih?
OGLAS
Manager
ManagerFinance PR Zakaj upravljati trajnostno mobilnost v podjetjih? (OGLAS)

Trije največji zaposlovalci v škofjeloški industrijski coni Trata (Knauf Insulation d. o. o., LTH Castings d. o. o. in SIBO G. d. o. o) so v sodelovanju z Občino Škofja Loka, Razvojno agencijo Sora ter inštitucijami IPoP - Inštitutom za politike prostora, CIPRO Slovenija in CIPRO International, dobro leto in pol spodbujali zaposlene, da na delo pridejo trajnostno, v sklopu projekta Trata 2.1.

FINANCE
Okolje & energija
Minister Vrtovec: TEŠ brez pomoči države prihodnje leto v stečaju
Okolje & energija
Okolje & energijaSTA Minister Vrtovec: TEŠ brez pomoči države prihodnje leto v stečaju 25

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je danes v Velenju z velenjskim županom Petrom Dermolom pogovarjal o izstopu Saša regije iz premoga. Vrtovec je obljubil, da vlada regije in njenih prebivalcev pri izstopu ne bo pustila samih. Medtem pa je Dermol dejal, da strategije o izstopu iz premoga v takšni obliki, kot je zdaj, ne more sprejeti.

FINANCE
Okolje & energija
Pivo brez alkohola in z manj izpusti ogljika
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Pivo brez alkohola in z manj izpusti ogljika 2

Pri proizvodnji brezalkoholnega piva so v Pivovarni Laško povečali proizvodnjo bioplina in tako zmanjšali obremenitve okolja.

FINANCE
Kaj se bo dražilo v največjih občinah in kaj se je letos že
Finance
Teja Grapulin Kaj se bo dražilo v največjih občinah in kaj se je letos že

V Ljubljani, Mariboru, Trbovljah in Velenju bo ogrevanje občutno dražje

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti