Okolje & energija
Komentar

Energetska kriza 2021: najdražja je pasivnost

Edina kratkoročna rešitev za tiste, ki niso zakupili poceni energije, je varčevanje z energijo. Dolgoročna rešitev pa je naložba v samooskrbo.

Dogodki O & E

FINANCE
Okolje & energija
Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024
Okolje & energija
Energetika
Okolje & energijaOkolje in energija Pozor, do 15. marca so odprte prijave za razpis za energetske nagrade 2024 3

Nagrade bomo delili na Dnevih energetikov, ki bodo letos 16. in 17. aprila v Portorožu; vabljeni k prijavam!

FINANCE
Okolje & energija
Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023
Okolje & energija
Okoljsko srečanje
Okolje & energijaNataša Koražija Spoznajte zmagovalce razpisa za okoljske nagrade 2023

Izbirali smo med 23 prijavljenimi, podelili smo 3 glavne nagrade in 6 priznanj v kategorijah: okolju prijazen izdelek, postopek in okolju prijazno podjetje.

FINANCE
Okolje & energija
To so letošnji kandidati za okoljske nagrade
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar To so letošnji kandidati za okoljske nagrade

V četrtek, 16. novembra, podeljujemo priznanja do okolja najbolj prijaznim podjetjem, izdelkom, storitvam in postopkom

Portal podpirajo

 INEA

HSE
 

Eles

06.12.2021 00:30
Čas branja: 4 min

V drugi polovici tega leta smo priča skokoviti rasti cen energentov na evropskem trgu, predvsem zemeljskega plina in elektrike, kar pomeni veliko breme za porabnike – za gospodinjstva, gospodarstvo in javni sektor. Kaj so vzroki za tako rast, kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu in kaj lahko porabnik naredi, da se zaščiti pred podobnimi šoki v prihodnje.

Od začetka letošnjega leta so na evropskem trgu cene premoga zrasle za 70 odstotkov, cene emisijskih kuponov za 130 odstotkov, cene električne energije za 180 odstotkov, cene zemeljskega plina pa kar za 400 odstotkov. Le cene nafte navkljub rasti letos ostajajo znotraj zgodovinskih okvirjev.

Glavno težavo pomeni izjemna rast cen plina, razlogov zanjo pa je več. Letošnja poraba je zaradi vremenskih razmer in obkoronskih stimulativnih ukrepov zrasla. Evropska skladišča plina so ob začetku zime za od 15 do 20 odstotnih točk bolj prazna od dolgoletnih povprečij. Nedvomno glavni razlog pa so zapleti z dobavo ruskega plina v Evropo. Plinovod Severni tok 2, ki je bil v partnerstvu Gazproma in zahodnoevropskih energetskih podjetij kljub ameriškim sankcijam in nasprotovanju nekaterih vzhodnoevropskih držav letos poleti dokončan, še čaka na dovoljenje za začetek obratovanja. Kaže, da bo v najboljši evropski maniri izredno kompleksen birokratski postopek regulatorne odobritve trajal vsaj do poletja 2022, če ne bo dodatnih političnih ovir. Rusi se tega (upravičeno) bojijo in zato igrajo na karto začetka obratovanja Severnega toka 2 kot takojšnje rešitve za evropsko energetsko krizo, EU pa da ima v rokah vse mehanizme, da krizo v hipu razreši. Hkrati pa Rusi ne želijo poslati dodatnih količin plina po zdajšnjih plinovodih čez Ukrajino in Poljsko, saj bi s tem oslabili svoj položaj glede Severnega toka 2, obenem pa omogočili prihodke od tranzita plina državam, s katerimi niso v najboljših političnih odnosih. Trenuten dotok ruskega plina v EU je tako občutno manjši kot v preteklih letih, kar ob relativno praznih skladiščih poraja utemeljen strah pred evropskim energetskim mrkom, če bo hladna zima, cene plina pa poganja v neslutene višave. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina z ladjami ne zmore dovolj pokriti evropskega primanjkljaja, saj se na globalnem trgu za utekočinjen zemeljski plin tepejo tudi kupci iz Azije in Južne Amerike, cene na teh trgih pa gredo v nebo tako kot v Evropi. Hitrega olajšanja za evropske porabnike plina tako ni na vidiku, zaostrene razmere pa bodo, razen če se ne zgodi kaj res nepričakovanega, trajale vsaj do poletja.

Ker se je plin tako podražil, je kar naenkrat bolj ekonomično električno energijo namesto iz plina proizvajati iz premoga. Ker proizvodnja iz premoga povzroča enkrat več izpustov ogljikovega dioksida v primerjavi s plinom, je povpraševanje po emisijskih kuponih skokovito naraslo. In to ravno v obdobju, ko prijemljejo regulatorni ukrepi, ki jih je v zadnjih letih sprejela EU. Ukrepi agresivno zmanjšujejo ponudbo emisijskih kuponov na trgu predvsem z zmanjšanjem količine kuponov, prodanih na vsakodnevnih avkcijah, ki jih izvajajo države članice EU. Ob močni rasti povpraševanja in popolnoma neelastični (in usihajoči) ponudbi tako tudi cene emisijskih kuponov brez predaha rastejo. V bližnji prihodnosti ni videti sprememb, ki bi to rast ustavile.

Borzno ceno električne energije določa variabilni proizvodni strošek najdražje enote v sistemu. Trenutno so to plinske elektrarne, cena električne energije pa je tako funkcija cene zemeljskega plina in emisijskih kuponov. Ob strmi rasti cen obeh je rast cen električne energije neizbežna, vse dokler proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv bolj ne nadomestimo z obnovljivimi viri ali jedrsko energijo, kar pa bo trajalo še vsaj desetletje. Ocenjujem, da je letošnja rast cen električne energije v 80 odstotkih posledica rasti cen plina, v 20 odstotkih pa rasti cen emisijskih kuponov.

Kaj lahko za omilitev trenutno kritičnih razmer storijo vlade? Ukrepanje se zdi nujno, saj trenutne cene energentov grozijo, da bodo močno prizadele ali pa celo uničile dele evropske energetsko intenzivne industrije. Proces prenosa rasti cen energentov v cene izdelkov za široko porabo in hrane se je šele dobro začel in bo v celoti udaril v prihodnjem letu, kar bo močno vplivalo na rast inflacije. Gospodinjstva, predvsem tista z manjšimi prihodki, bodo tako na udaru dvojno, najprej jih bodo prizadele višje cene položnice za energijo, potem pa še rast cen izdelkov za široko porabo in hrane.

Vlade imajo na voljo denar za blažitev posledic energetske krize predvsem iz naslova izjemno povečanih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov na avkcijah. Poleg tega bi bilo smiselno zmanjšati ali za nove naprave razveljaviti spodbude za naložbe v obnovljive vire energije, saj so v trenutnih razmerah te ekonomsko upravičene že brez državnih spodbud ali prispevkov porabnikov.

Poleg subvencioniranja porabnikov, ki je izrazito kratkoročna rešitev in ne razrešuje, ampak kvečjemu poglablja neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo, pa bi bilo odločilno vplivati na znižanje cene plina na evropskem veleprodajnem trgu. V danem trenutku je EU hočeš nočeš odvisna od Rusije, ki pa razumljivo brani svoje poslovne in strateške interese. Vprašanje je, ali so EU oziroma jedrne države članice pripravljene priznati šibkost in popustiti Rusiji v trenutno zaostrenih političnih razmerah. Vprašanje pa je tudi, ali se bo ta pripravljenost povečala v primeru energetskih mrkov.

Ne gre spregledati tudi dejstva, da je rast cen energentov v marsičem tudi posledica divjega tiskanja denarja, kar že od zadnje finančne krize počnejo ECB in tudi preostale centralne banke.

Po mojem mnenju bi bila do umiritve razmer na plinskem trgu smiselna tudi začasna administrativna omejitev cene emisijskih kuponov, ki pri cenah nad 80 evrov za tono izpusta ne bodo pripomogli k hitrejšemu zelenemu prehodu, ampak bodo – nasprotno – samo dodatno obremenili evropske energetske porabnike in zmanjšali njihovo zmožnost za naložbe v brezogljične tehnologije.

Dolgoročno pa je nedvomno edina prava rešitev čim večja energetska neodvisnost, ki jo lahko Evropa doseže s pospešenimi naložbami v vetrne in sončne elektrarne. Ko bodo večino naših energetskih potreb pokrivali domači obnovljivi viri, ne bomo več odvisni od dobav fosilnih goriv iz Rusije, Bližnjega vzhoda in drugih držav, ki so občasno ali trajno nestabilne ali pa dobave vežejo na svoje geopolitične interese. Zeleni prehod tako ni le okoljska nuja, ampak tudi izrednega geostrateškega pomena za EU.

In porabniki? Edina kratkoročna rešitev za tiste, ki niso zakupili energije, ko je bila še poceni (večina opisane rasti cen se je zgodila v zadnje pol leta), je varčevanje z energijo. Dolgoročna rešitev pa je naložba v samooskrbo (za večino porabnikov so najbolj primerne sončne elektrarne na strehah), ki je ob trenutnih cenah energentov izjemno dobičkonosna naložba tudi brez kakršnihkoli državnih spodbud. Zadnje spremembe relevantne zakonodaje uvajajo možnost oblikovanja energetskih skupnosti, ki omogočajo naložbo v samooskrbo vsem. Na področju industrijskih porabnikov v tujini v zadnjih letih vse pogosteje uporabljajo tako imenovani PPA (power purchase agreement), s katerim vlagatelj v obnovljive vire energije za daljše obdobje (od pet do deset let) po fiksni ceni proda električno energijo industrijskemu porabniku, tako pa si oba zagotovita nespremenljive pogoje poslovanja in zmanjšata svojo izpostavljenost vse bolj kaotičnim surovinskim trgom.

Za vladne odločevalce in tudi za porabnike pa se je letos pokazalo, da je najdražja pasivnost.

Boštjan Bandelj je strokovnjak za surovinske trge, ustanovitelj, direktor in lastnik podjetja Belektron, ki je vodilni neodvisni globalni trgovec z emisijskimi kuponi.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Okolje & energija
(internetvju) Kako naj ravna investitor, ko cene energentov divjajo?
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar (internetvju) Kako naj ravna investitor, ko cene energentov divjajo? 1

O dogajanju na mednarodnih energetskih trgih smo v spletnem intervjuju govorili s Tilnom Šarlahom, ki se ukvarja z dnevnim trgovanjem z energenti in surovinami. Povzemamo večji del intervjuja.

FINANCE
Kdo lahko sklesti cene elektrike in plina?
FINANCE
Znamenja umirjanja na trgu plina in elektrike
Finance
Jurij Šimac Znamenja umirjanja na trgu plina in elektrike 3

Se je divja rast cen elektrike in plina v EU vendarle končala?

FINANCE
Bo hladno vreme dodatno »ogrelo« pregret trg plina in elektrike v Evropi?
Finance
Jernej Šmajdek Bo hladno vreme dodatno »ogrelo« pregret trg plina in elektrike v Evropi? 4

Cene elektrike in plina so že nekaj časa visoke in pomenijo tudi vse večji pritisk na proračune gospodinjstev. Hladno vreme v zadnjih dneh je prineslo novo cenovno spodbudo. Kaj se dogaja na trgu?

FINANCE
Okolje & energija
(dopolnjeno) EU bo predlagala skupne nabave zemeljskega plina
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar (dopolnjeno) EU bo predlagala skupne nabave zemeljskega plina 3

Evropska komisija bo državam članicam predlagala skupni nastop na trgu zemeljskega plina za oblikovanje obveznih rezerv

FINANCE
Okolje & energija
Energetska kriza bo zares udarila po novem letu, zlasti po poslovnih odjemalcih
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Energetska kriza bo zares udarila po novem letu, zlasti po poslovnih odjemalcih 7

Zdajšnja rast cen energentov je bolj postopna, a bolj trajna, kot je bila oktobrska. V prihodnjih mesecih jo bodo občutili predvsem poslovni odjemalci električne energije.

FINANCE
Cene energentov divjajo, evropska industrija vse bolj v krču
Finance
Tanja Smrekar Cene energentov divjajo, evropska industrija vse bolj v krču

Energetska kriza že sili nekatera podjetja v ustavitev proizvodnje, poroča Bloomberg; kaj nadaljevanje krča pomeni za industrijo, tudi slovensko, službe in inflacijo